Slovaška išče naslednike MiG-29
Do danes so edina bojna letala letalskih sil oboroženih sil Slovaške republike ducat lovcev MiG-29, od katerih jih je 6-7 popolnoma pripravljenih za boj. Na sliki je MiG-29AS
s štirimi visečimi vodenimi raketami zrak-zrak R-73E in dvema pomožnima rezervoarjema s prostornino 1150 litrov vsak.
Oborožene sile Slovaške republike morajo v bližnji prihodnosti prestati proces temeljitih sprememb in posodobitve orožja, da bodo lahko še naprej izpolnjevale naloge, ki izhajajo iz članstva v Severnoatlantskem zavezništvu. Ministrstvo za obrambo bo po 25 letih zanemarjanja končno dočakalo nova bojna vozila, topniške sisteme, tridimenzionalne radarje za nadzor zračnega prostora in končno nova večnamenska bojna letala.
1. januarja 1993, na dan ustanovitve Slovaške republike in njenih oboroženih sil, je bilo v osebju vojaškega letalstva in zračne obrambe 168 letal in 62 helikopterjev. Letalo vključuje 114 bojnih vozil: 70 MiG-21 (13 MA, 36 SF, 8 R, 11 UM in 2 US), 10 MiG-29 (9 9.12A in 9.51), 21 Su-22 (18 M4K in 3 UM3K). ). ) in 13 Su-25 (12 K in UBC). V letih 1993-1995 je Ruska federacija kot del nadomestila za del dolgov Sovjetske zveze zagotovila še 12 MiG-29 (9.12A) in dva MiG-i-29UB (9.51).
Trenutno stanje flote bojnih letal slovaškega letalstva
Po nadaljnjih reorganizacijah in zmanjšanjih v letu 2018 ostaja 12 lovcev MiG-29 (10 MiG-29AS in dva MiG-29UBS) v službi Letalskih sil Oboroženih sil Slovaške republike (SP SZ RS), še tri letala ostajajo v tehnična rezerva tega tipa (dva MiG-29A in MiG-29UB). Od teh letal jih je le 6-7 ostalo popolnoma bojno pripravljenih (in torej sposobnih izvajati bojne lete). Ti stroji potrebujejo naslednike v bližnji prihodnosti. Čeprav nobeden od njih med delovanjem ni presegel 2800 ur letenja, ki jih navaja proizvajalec, so stari med 24 in 29 let. Kljub "pomlajevalnim" tretmajem - spremembam nabora navigacijskih sistemov in komunikacij ter izboljšavam informacijskega prostora, ki povečujejo udobje pilota - ta letala niso bila deležna večjih posodobitev, ki bi povečale njihove bojne zmogljivosti: sprememba letalske elektronike sistema, nadgradnjo radarja ali sistemov oborožitve. Pravzaprav ta letala še vedno ustrezajo tehnični ravni iz 80. let, kar pomeni, da v sodobnem informacijskem okolju ni mogoče uspešno izvajati bojnih nalog. Hkrati so se bistveno povečali stroški zagotavljanja delovanja opreme in njenega vzdrževanja v bojno pripravljenem stanju. Ministrstvo za obrambo Slovaške republike upravlja MiG-i-29 na podlagi servisne pogodbe z ruskim podjetjem RSK MiG (brez dodatnih aplikacij, v izvirni različici, veljavna od 3. decembra 2011 do 3. novembra 2016, v vrednosti 88.884.000,00 29 2016 2017 evrov). Po ocenah bodo letni stroški zagotavljanja delovanja letal MiG-30 v 50-33 letih. znašal 2019–2022 milijonov evrov (povprečno XNUMX milijonov evrov). Osnovna pogodba je bila podaljšana za tri leta na XNUMX. Trenutno se razmišlja o razširitvi na XNUMX.
Iskanje naslednika
Kmalu po ustanovitvi Slovaške republike je takratno poveljstvo vojaškega letalstva začelo iskati naslednike zastarelih ali starajočih se bojnih letal. Začasna rešitev, povezana predvsem s priznanjem MiG-21 kot popolnoma neobetavne tehnike, je bilo naročilo 14 MiG-29 v Rusiji za poplačilo dela dolgov ZSSR za trgovinske poravnave s Češkoslovaško, ki so prešli na Slovaško. . Načrtovane so bile tudi nadaljnje akcije, za katere naj bi sredstva prišla iz istega vira, povezane s pridobitvijo naslednika lovskega bombnika in jurišnega letala v obliki večnamenskega podzvočnega letala Jak-130. Na koncu iz tega ni bilo nič, tako kot več podobnih pobud, ki so se pojavile ob koncu tisočletja, a dejansko niso presegle raziskovalne in analitične faze. Eden od njih je bil projekt SALMA iz leta 1999, ki je zajemal umik vseh takrat delujočih bojnih letal (vključno z MiG-29) in njihovo zamenjavo z enim tipom podzvočnih lahkih bojnih letal (48÷72 vozil). Upoštevana so bila letala BAE Systems Hawk LIFT ali Aero L-159 ALCA.
V pripravah na pristop Slovaške k Natu (ki se je zgodil 29. marca 2004) je bil poudarek spremenjen na večnamenska nadzvočna letala, ki ustrezajo standardom zavezništva. Med obravnavanimi možnostmi je bila površinska nadgradnja letala MiG-29 na standard MiG-29AS / UBS, ki vključuje nadgradnjo komunikacijskih in navigacijskih sistemov, kar omogoča nakup časa za nadaljnje ukrepe. To naj bi omogočilo določitev ciljnih potreb in zmogljivosti ter začetek postopka izbire novega večnamenskega bojnega letala, ki bo ustrezalo potrebam RS SV.
Prve formalne korake v zvezi z zamenjavo flote bojnih letal pa je naredila šele vlada premierja Roberta Fica, in sicer v kratkem času državne uprave leta 2010.
Po ponovni zmagi Socialnih demokratov (SMER) na volitvah in Ficu na premierskem mestu, je ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Martin Glvach, konec leta 2012 začelo postopek izbire novega večnamenskega letala. Kot pri večini tovrstnih vladnih projektov je bila cena kritična. Zaradi tega so imeli prednost enomotorna letala, da bi zmanjšali nabavne in operativne stroške že na samem začetku.
Po analizi razpoložljivih možnosti je slovaška vlada januarja 2015 začela pogajanja s švedskimi oblastmi in Saabom o najemu letal JAS 39 Gripen. Sprva je bilo predvideno, da bo projekt zajemal 7-8 letal, kar bo zagotavljalo letni čas letenja 1200 ur (150 na letalo). Vendar pa po mnenju poznavalcev niti število letal niti načrtovani napad ne bosta zadostovala za izpolnitev celotnega obsega nalog, ki jih ima slovaško vojaško letalstvo. Leta 2016 je minister Glvač potrdil, da je po dolgih in težkih pogajanjih od Švedov prejel predlog, ki ustreza zahtevam Slovaške.
A hkrati s spremembo razmerja političnih sil v vladi po volitvah leta 2016 so bili na preizkušnji tudi pogledi na ponovno oborožitev bojnega letalstva. Novi obrambni minister Peter Gaidos (Slovaška nacionalna stranka) je le tri mesece po izjavi svojega predhodnika dejal, da se mu zdijo pogoji najema Gripna, izpogajani s Švedi, neugodni. Načeloma so bile vse točke sporazuma nesprejemljive: pravna načela, stroški, pa tudi različica in starost letala. Slovaška stran je največji letni strošek za ta projekt določila pri 36 milijonih evrov, Švedi pa so zahtevali približno 55 milijonov ameriških dolarjev. Prav tako ni bilo jasnega dogovora o tem, kdo bo nosil pravne posledice v primeru nesreče letala. Prav tako ni bilo soglasja o podrobnejših pogojih najema in ročnosti pogodbe.
V skladu z novimi dokumenti strateškega načrtovanja načrt modernizacije poljskih oboroženih sil za obdobje 2018–2030 določa proračun za uvedbo 14 novih večnamenskih lovcev v višini 1104,77 1,32 milijona evrov (približno 78,6 milijarde ameriških dolarjev), tj. 2017 milijonov na izvod. Načrt o najemu ali leasingu strojev so opustili v korist nakupa in v tem duhu začeli nov krog pogajanj s potencialnimi dobavitelji. Ustrezne odločitve naj bi sprejeli septembra 2019, prihod prvega letala na Slovaško pa naj bi se zgodil 29. Istega leta bo obratovanje strojev MiG-25 dokončno prekinjeno. Tega urnika ni bilo mogoče izpolniti in septembra 2017, 2018 je minister Gaidosh prosil predsednika vlade, naj preloži odločitev o izbiri dobavitelja novih bojnih vozil do konca prve polovice leta XNUMX.
