Modernizacija letal strateškega poveljstva ZDA
Letalske sile ZDA upravljajo štiri letala Boeing E-4B Nightwatch, ki delujejo kot center ameriške vlade za nadzor zračnega prometa (NEACP).
Tako letalske sile kot ameriška mornarica imata programe za posodobitev letal v jedrskih nadzornih centrih. Ameriške letalske sile nameravajo svojo floto štirih letal Boeing E-4B Nigthwatch zamenjati s platformo podobne velikosti in zmogljivosti. Ameriška mornarica pa želi implementirati ustrezno prilagojeno letalo Lockheed Martin C-130J-30, ki naj bi v prihodnosti nadomestilo floto šestnajstih letal Boeing E-6B Mercury.
Omenjeni objekti so strateško pomembna letala, ki omogočajo komunikacijo v primeru uničenja ali uničenja ameriških kopenskih centrov odločanja. Državnim organom – predsedniku ali članom ameriške vlade (NCA – National Command Authority) bi morali omogočiti preživetje – med jedrskim spopadom. Zahvaljujoč obema platformama lahko ameriške oblasti izdajo ustrezne ukaze za medcelinske balistične rakete, ki se nahajajo v podzemnih rudnikih, strateške bombnike z jedrskimi bojnimi glavami in podmornice z balističnimi raketami.
Operaciji "Skozi ogledalo" in "Nočna straža"
Februarja 1961 je Poveljstvo strateškega letalstva (SAC) začelo operacijo Skozi ogledalo. Njegov namen je bil, da amfibijska letala v zraku opravljajo naloge poveljniškega in nadzornega centra za jedrske sile (ABNKP - Airborne Command Post). Za to misijo je bilo izbranih šest letal Boeing KC-135A Stratotanker za oskrbo z gorivom, označenih z EC-135A. Sprva so delovale le kot leteče radiorelejne postaje. Toda že leta 1964 je bilo v uporabo danih 17 letal EC-135C. Šlo je za posebne platforme ABNCP, opremljene s sistemom ALCS (Airborne Launch Control System), ki omogoča daljinsko izstreljevanje balističnih raket iz zemeljskih lanserjev. V naslednjih desetletjih hladne vojne je poveljstvo SAC uporabilo več različnih letal ABNCP za izvajanje operacije Skozi ogledalo, kot so EC-135P, EC-135G, EC-135H in EC-135L.
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je Pentagon sprožil vzporedno operacijo, imenovano Nočna straža. Njegov namen je bil vzdrževati bojno pripravljenost letal, ki služijo kot centri za nadzor zračnega prometa predsednika in izvršilne veje države (NEACP - National Emergency Airborne Command Post). V primeru kakršne koli krize je bila njihova vloga tudi evakuacija predsednika in članov ameriške vlade. Za izvajanje nalog NEACP so bili izbrani trije tankerji KC-60B, predelani po standardu EC-135J. V zgodnjih 135. letih se je začel program zamenjave letala EC-70J z novejšo platformo. Februarja 135 je Boeing prejel pogodbo za dobavo dveh modificiranih letal Boeing 1973-747B z oznako E-200A. E-Sistemi so prejeli naročilo za letalsko elektroniko in komunikacijsko opremo. Leta 4 so ameriške zračne sile kupile še dva B1973-747B. Četrti je bil opremljen s sodobnejšo opremo, vklj. satelitsko komunikacijsko anteno sistema MILSTAR in je zato dobil oznako E-200B. Nazadnje so bili do januarja 4 vsi trije E-1985A podobno nadgrajeni in prav tako označeni kot E-4B. Izbira B4-747B kot platforme Night Watch je omogočila oblikovanje vladnih in nadzornih centrov z visoko stopnjo avtonomije. E-200B lahko sprejme na krov poleg posadke še približno 4 ljudi. V nujnih primerih lahko na krovu sprejme do 60 ljudi. Zaradi zmožnosti jemanja goriva v zraku je trajanje leta E-150B omejeno le s porabo potrošnega materiala. V zraku lahko ostanejo brez prekinitve tudi do nekaj dni.
V začetku leta 2006 je obstajal načrt za postopno opustitev vseh E-4B, ki naj bi se začela v treh letih. Letalske sile so v iskanju polovice prihranka predlagale tudi umik le enega primerka. Leta 2007 so bili ti načrti opuščeni in začela se je postopna posodobitev flote E-4B. Po navedbah ameriških zračnih sil bo ta letala mogoče varno upravljati šele leta 2038.
Letalo tanker Boeing KC-4A Pegasus polni gorivo za E-46B. Jasno lahko vidite pomembno razliko v velikosti obeh struktur.
Misija TAKAMO
V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je ameriška mornarica začela program za uvedbo vgrajenega komunikacijskega sistema s podmornicami z balističnimi izstrelki, imenovanega TACAMO (Take Charge and Move Out). Leta 60 so se začela testiranja letala za polnjenje goriva KC-1962F Hercules. Opremljen je z zelo nizkofrekvenčnim (VLF) radiofrekvenčnim oddajnikom in antenskim kablom, ki se med letom odvija in zaključi z utežjo v obliki stožca. Nato je bilo ugotovljeno, da mora biti kabel dolg do 130 km, da bi dosegli optimalno moč in doseg prenosa, vleči pa ga mora letalo v skoraj navpičnem položaju. Letalo pa mora izvajati skoraj neprekinjen krožni let. Leta 8 so bili štirje Hercules C-1966G spremenjeni za misijo TACAMO in označeni z EC-130G. Vendar je bila to začasna rešitev. Leta 130 je začelo služiti 1969 EC-12Q za misijo TACAMO. Štirje EC-130G so bili prav tako spremenjeni, da ustrezajo standardu EC-130Q.
