Elektronski stabilizacijski sistemi (ESP, AHS, DSC, PSM, VDC, VSC)
Ti sistemi zagotavljajo varno obnašanje vozila v kritičnih situacijah, zlasti v ovinkih. Med gibanjem sistemi ocenjujejo več kazalnikov, na primer hitrost ali vrtenje volana, v primeru nevarnosti zdrsa pa lahko sistemi z zaviranjem posameznih koles vrnejo avto v prvotno smer. V dražjih vozilih imajo sistemi za nadzor stabilnosti tudi aktivno podvozje, ki se prilagaja voznikovi površini in slogu vožnje ter dodatno prispeva k varnosti vožnje. Večina avtomobilov uporablja sistem označevanja na svojih vozilih. ESP (Mercedes-Benz, Škoda, VW, Peugeot in drugi). Z oznako AHS (Aktivni sistem obdelave), ki jih Chevrolet uporablja v svojih vozilih, DSC (Dinamični varnostni nadzor) BMW, PSM (Porschejev sistem za upravljanje stabilnosti), V DC (Nadzor dinamike vozila) je nameščen na avtomobilih Subaru, VSC (Nadzor stabilnosti vozila) je nameščen tudi na vozilih Subaru in Lexus.
Kratica ESP prihaja iz angleščine Elektronski program za stabilnost in pomeni program za elektronsko stabilizacijo. Že iz samega imena je razvidno, da gre za predstavnika elektronskih voznikovih pomočnikov glede stabilnosti vožnje. Odkritje in kasnejša implementacija ESP sta bila preboj v avtomobilski industriji. Podobna situacija se je nekoč zgodila z uvedbo sistema ABS. ESP pomaga neizkušenemu in zelo izkušenemu vozniku obvladati nekatere kritične situacije, ki se lahko pojavijo med vožnjo. Številni senzorji v avtomobilu beležijo trenutne podatke o vožnji. Ti podatki se preko krmilne enote primerjajo z izračunanimi podatki za pravilen način vožnje. Ko se zazna razlika, se samodejno aktivira ESP in stabilizira vozilo. ESP za svoje delovanje uporablja druge sisteme elektronskega podvozja. Najpomembnejši elektronski delavci so protiblokirni zavorni sistem ABS, protizdrsni sistemi (ASR, TCS in drugi) ter nasveti o delovanju potrebnih senzorjev ESP.
Sistem so razvili inženirji iz Boscha in Mercedesa. Prvi avtomobil, opremljen z ESP, je bil luksuzni kupe S 1995 (C 600) marca 140. Nekaj mesecev kasneje se je sistem prebil tudi v klasični razred S (W 140) in SL Roadster (R 129). Cena tega sistema je bila tako visoka, da je bil sprva sistem le standarden v kombinaciji z vrhunskim dvanajstvaljnim motorjem 6,0 V12, za druge motorje ESP pa so ga ponujali le z velikim doplačilom. Pravi razcvet ESP je bil posledica navidez malenkosti in v nekem smislu naključja. Leta 1997 so švedski novinarji izvedli preizkus stabilnosti za takratno novost, to je bil Mercedes A. Na veliko presenečenje vseh prisotnih se Mercedes A ni zmogel tako imenovanega testa losa. To je pomenilo začetek podjetja, ki je proizvajalce prisililo, da za kratek čas ustavijo proizvodnjo. Prizadevanja tehnikov in oblikovalcev v tovarni avtomobilov v Stuttgartu, da bi našli pravo rešitev problema, so bila kronana z uspehom. Na podlagi številnih preskusov je ESP postal standardni del Mercedesa A. To pa je pomenilo povečanje proizvodnje tega sistema s pričakovanih več deset tisoč na stotine tisoč in dosegle bi se lahko ugodnejše cene. ESP je utrl pot uporabi v srednjih in majhnih vozilih. Rojstvo ESP je bila prava revolucija na področju varne vožnje, danes pa je razmeroma razširjena ne le po zaslugi Mercedes-Benza. Obstoj ESP, ki se razvija in je trenutno njegov največji proizvajalec, je veliko prispeval k obstoju ESP.
V večini elektronskih sistemov so možgani elektronska krmilna enota, kar pa ne velja za ESP. Naloga krmilne enote je primerjati dejanske vrednosti iz senzorjev z izračunanimi vrednostmi med vožnjo. Zahtevana smer je določena s kotom vrtenja in hitrostjo vrtenja koles. Dejanski pogoji vožnje se izračunajo na podlagi bočnega pospeška in vrtenja vozila okoli navpične osi. Če se zazna odstopanje od izračunanih vrednosti, se aktivira stabilizacijski proces. Delovanje ESP uravnava navor motorja in vpliva na zavorni sistem enega ali več koles ter s tem odpravlja neželeno premikanje vozila. ESP lahko popravi podkrmarjenje in prekrmiljenje v ovinkih. Podkrmiljenje vozila se popravi z zaviranjem zadnjega notranjega kolesa. Prekrmarjenje se popravi z zaviranjem prednjega zunanjega kolesa. Pri zaviranju določenega kolesa se med stabilizacijo na tem kolesu ustvarjajo zavorne sile. V skladu s preprostim fizikalnim zakonom te zavorne sile ustvarjajo navor okoli navpične osi vozila. Nastali navor vedno prepreči neželeno premikanje in tako v ovinkih vrne vozilo v želeno smer. Prav tako obrne avto v pravo smer, ko ne zavija. Primer delovanja ESP je hitro zavijanje, ko prednja prema hitro zapusti ovinek. ESP najprej zmanjša navor motorja. Če ta ukrep ne zadostuje, se zavira zadnje notranje kolo. Proces stabilizacije se nadaljuje, dokler se nagnjenost k zdrsu ne zmanjša.
ESP temelji na krmilni enoti, ki je skupna ABS in drugim elektronskim sistemom, kot so razdelilnik zavorne sile EBV / EBD, regulator navora motorja (MSR) in sistemi proti drsenju (EDS, ASR in TCS). Krmilna enota obdeluje podatke 143 -krat na sekundo, torej vsakih 7 milisekund, kar je skoraj 30 -krat hitreje kot pri človeku. ESP za delovanje potrebuje več senzorjev, na primer:
- senzor za zaznavanje zavor (obvesti krmilno enoto, katere voznik zavira),
- posamezni senzorji hitrosti koles,
- senzor kota volana (določa zahtevano smer vožnje),
- senzor stranskega pospeška (registrira velikost delujočih stranskih sil, kot je centrifugalna sila na krivulji),
- senzor vrtenja vozila okoli navpične osi (za oceno vrtenja vozila okoli navpične osi in določanje trenutnega stanja gibanja),
- senzor zavornega tlaka (določa trenutni tlak v zavornem sistemu, iz katerega je mogoče izračunati zavorne sile in s tem vzdolžne sile, ki delujejo na vozilo),
- senzor vzdolžnega pospeška (samo za vozila s štirikolesnim pogonom).
Poleg tega zavorni sistem potrebuje dodatno tlačno napravo, ki pritiska, ko voznik ne zavira. Hidravlična enota porazdeli zavorni tlak na zavorna kolesa. Stikalo zavornih luči je zasnovano za vklop zavornih luči, če voznik ne zavira, ko je vklopljen sistem ESP. ESP lahko včasih deaktivirate z gumbom na armaturni plošči, kar je na primer priročno pri vožnji s snežnimi verigami. Izklop ali vklop sistema označuje svetleč indikator na armaturni plošči.
Sistem ESP vam omogoča, da nekoliko premaknete meje fizikalnih zakonov in tako povečate aktivno varnost. Če bi bili vsi avtomobili opremljeni z ESP, bi se lahko izognili približno desetini nesreč. Sistem nenehno preverja stabilnost, če ni izklopljen. Tako ima voznik večji občutek varnosti, zlasti na poledenelih in zasneženih cestah. Ker ESP popravi smer vožnje v želeni smeri in kompenzira odstopanja, ki jih povzroči drsenje, bistveno zmanjša tveganje nesreč v kritičnih situacijah. Vendar je treba v enem sapu poudariti, da tudi najsodobnejši ESP ne bo rešil nepremišljenega voznika, ki ne upošteva fizikalnih zakonov.
Ker je ESP blagovna znamka družb BOSCH in Mercedes, drugi proizvajalci bodisi uporabljajo sistem Bosch in ime ESP bodisi so razvili lasten sistem in uporabljajo drugačno (lastno) kratico.
Acura–Honda: nadzor stabilnosti vozila (VSA)
Alfa Romeo: dinamični nadzor nad vozilom (VDC)
Audi: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Bentley: Elektronski program za stabilnost (ESP)
BMW: vrátane Dynamic Traction Control DSC
Bugatti: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Bjuik: StabiliTrak
Cadillac: StabiliTrak in aktivno sprednje krmiljenje (AFS)
Chery Car: elektronski program za stabilnost
Chevrolet: StabiliTrak; Aktivno ravnanje (Lin Corvette)
Chrysler: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Citroën: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Dodge: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Daimler: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Fiat: Elektronski program stabilnosti (ESP) in dinamični nadzor vozila (VDC)
Ferrari: vzpostavljen nadzor (CST)
Ford: AdvanceTrac z nadzorom stabilnosti pri prevračanju (RSC), interaktivno dinamiko vozil (IVD), elektronskim programom stabilnosti (ESP) in dinamičnim nadzorom stabilnosti (DSC)
General Motors: StabiliTrak
Holden: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Hyundai: elektronski program stabilnosti (ESP), elektronski nadzor stabilnosti (ESC), pomoč pri stabilnosti vozila (VSA)
Infiniti: dinamični nadzor vozila (VDC)
Jaguar: dinamični nadzor stabilnosti (DSC)
Jeep: elektronski program za stabilnost (ESP)
Kia: Elektronski nadzor stabilnosti (ESC) in Elektronski program stabilnosti (ESP)
Lamborghini: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Land Rover: dinamični nadzor stabilnosti (DSC)
Lexus: Integrirano upravljanje dinamike vozil (VDIM) in nadzor stabilnosti vozila (VSC)
Lincoln: AdvanceTrac
Maserati: Maseratijev program stabilnosti (MSP)
Mazda: dinamični nadzor stabilnosti (DSC), vrátane dinamični nadzor oprijema
Mercedes-Benz: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Živo srebro: AdvanceTrac
MINI: Dinamični nadzor stabilnosti
Mitsubishi: MULTI-MODE Active Stability Control in Traction Control a Active Stability Control (ASC)
Nissan: dinamični nadzor vozila (VDC)
Oldsmobile: Precision Control System (PCS)
Opel: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Peugeot: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Pontiak: Stabili Trak
Porsche: Porschejev nadzor stabilnosti (PSM)
Proton: elektronski stabilizacijski program
Renault: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Rover Group: Dinamični nadzor stabilnosti (DSC)
Saab: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Saturn: StabiliTrak
Scania: Elektronski program za stabilnost (ESP)
SEAT: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Škoda: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Pametno: elektronski program za stabilnost (ESP)
Subaru: Nadzor dinamike vozila (VDC)
Suzuki: Program za elektronsko stabilnost (ESP)
Toyota: Integrirano upravljanje dinamike vozil (VDIM) in nadzor stabilnosti vozila (VSC)
Vauxhall: Elektronski program za stabilnost (ESP)
Volvo: Dinamična kontrola stabilnosti in oprijema (DSTC)
Volkswagen: Program za elektronsko stabilnost (ESP)
