Yamaha X Max 250
Izraz "športen" je seveda treba jemati z rezervo. X-max nikakor ni dirkalnik, nima nobene zveze z vožnjo po kartodromu ali, bog ne daj, pravih dirkališčih.
To je maksi skuter srednje velikosti (ponudba Yamahe se konča s 500-kubičnim T-Maxom, ki stane približno deset tisoč) s športnimi zunanjimi linijami, z izrazito sredinsko izboklino (ne, ne boste se mogli voziti na škatlah). ), zelo velik, dolg rdeče šivan sedež za dva, s trdno zaščito proti vetru in 250-kubičnim enovaljnim motorjem, ki lahko odda 15 kilovatov pred zadnjim kolesom.
Če jo primerjamo s tekmeci (kot je Piaggio Beverly), je razlika očitna: Italijani dajejo večji poudarek elegantnemu dizajnu, čeprav na račun uporabnosti – ta Yamaha ima pod sedežem prostor za dve reaktivni čeladi!
Za tako velik razmik pod sedežem je poleg širokega zadka in spretnih, a slogovno manj prijetnih zadnjih nosilcev udarcev krivo tudi zadnje kolo kolesa. Velikost koles (spredaj 15, zadaj 14 ") je povprečna med majhnimi skuterji s premerom 12" ali več, skoraj motoriziranimi 16 "platišči.
To se odraža v vožnji z zelo dobrimi voznimi lastnostmi, le udobje pri vožnji čez neravnine še vedno ni tako dobro kot na skuterjih s še večjimi kolesi. Kolesa so nekoliko ukrivljena, vzmetenje je nekoliko ostro.
Kot je navedeno, je mogoče predhodno napeti par zadnjih blažilnikov, ki pa se nahajajo skoraj navpično, medtem ko so zadnji udarci običajno nagnjeni naprej, saj zadnja nihajna ročica potuje po neravninah v krogu in ne po ravni črti. v navpični smeri. Nenavadno in ne preveč lepo.
Sicer je končna proizvodnja tega skuterja na visoki ravni. Tako plastični kot rdeče obloženi sedež dajeta vtis, da se po nekaj mesecih uporabe ne bosta razpadla ali raztrgala, kar je za nekatere (sicer cenejše) orientalske izdelke raje izjema kot pravilo.
Volan je dovolj visok, da se ga kolena ne dotikajo, zaradi oblike plastike ob srednjem grebenu pa lahko voznik po svoji volji izbere položaj za sabo. Lahko sedi naravnost z ravnimi nogami na dnu, lahko pa počepne in iztegne noge naprej.
Sopotnik nima kaj očitati velikosti sedeža in ročajev, le čez pokrove cestnih jaškov bo treba zmerno počasi. Ali pa se jim izognite – zaradi močne karkase je hitra sprememba smeri prijetna in varna izkušnja. Tudi zavore so dobre - ne preveč agresivne, ne prešibke, ravno pravšnje.
Motor z elektronskim vbrizgavanjem se je vedno dobro zagnal in se v mestu izkazal za živega, pri hitrosti približno 100 kilometrov na uro pa mu začne zadihati. V ugodnih razmerah lahko doseže tudi hitrost do 130 kilometrov na uro.
Poraba goriva štiritaktnega motorja je bila sprejemljiva - od štiri do pet litrov na sto kilometrov v mestu in okolici. Rezervoar za gorivo je tako velik, da lahko skočiš v Portorož, če hočeš. In ne na progi, saj bodo gorski sprehodi na tem skuterju zelo zanimivi.
Техническая информация
Cena testnega avtomobila: 4.200 EUR
motor: enovaljni, štiritaktni, s tekočinskim hlajenjem, 249 ccm? , elektronsko vbrizgavanje goriva, 78 ventilov na valj.
Največja moč: 15 kW (20 km) pri 4 vrt / min
Največji navor: 21 Nm pri 6.250 vrt / min
Prenos energije: samodejna sklopka, variomat.
Okvir: Jeklena cev.
Zavore: sprednja tuljava? 267 mm, zadnja tuljava? 240 mm.
Vzmetenje: sprednje klasične teleskopske vilice, 110 mm hod, dva zadnja amortizerja, nastavljivo prednapetost 95 mm.
Pnevmatike: 120/70-15, 140/70-14.
Višina sedeža od tal: 792 mm.
Rezervoar za gorivo: 11, 8 l.
Medosna razdalja: 1.545 mm.
Teža (z gorivom): 180 kg.
Predstavnik: Команда Delta, Cesta krških žrtev 135a, Krško, 07/492 14 44, www.delta-team.com.
Hvalimo in očitamo
+ lepa oblika
+ motor pod napetostjo
+ solidna izdelava
+ mesto za volanom
+ velik prtljažni prostor
– manj udobna vožnja čez neravnine
Matevž Gribar, foto: Aleš Pavletič
