Vozimo: Can-Am Spyder F3
Ko je BRP, priznani kanadski proizvajalec letal, motornih sani, športnih čolnov, jet smuči in štirikolesnikov, pred desetletjem razmišljal o tem, kaj ponuditi trgu cestnega prometa, so prišli do preprostega, a pomembnega zaključka. Odločili so se, da je bolje, kot da poskušajo znova izumiti novo motorno kolo in poskusiti nekaj, kar je čim bližje njihovi bogati dediščini motornih sani. Tako se je rodil prvi Spyder, ki je pravzaprav cestna različica motornih sani, seveda močno preoblikovana za vožnjo po cesti.
Vozniški položaj je zelo podoben položaju motornih sani. Namesto dveh smuči, ki režejo sneg, vozilo krmili par koles. Pnevmatike so seveda podobne avtomobilskim, saj se za razliko od motornih koles Spyder ne nagibajo v ovinkih. Tako so zavoji, pospeševanje in zaviranje zelo podobni motornim sani. Motor, ki se nahaja v sprednjem razširjenem delu pred voznikom, poganja zadnje kolo prek zobatega jermena.
Torej, če ste se kdaj vozili z motornimi sanmi, si lahko predstavljate, kako je voziti Spyderja. Potem tudi veste, kako hitro motorne sani pospešijo, ko stopalko za plin pritisnete do konca!?
No, tukaj je vse zelo podobno, žal pa Spyder ne zmore tako ostrega pospeška (sani pospešijo od 0 do 100, kot dirkalnik WRC). Spyder F3, ki ga poganja 1330-kubični trivaljni motor. Cm in zmogljivost 115 "konjev", bo pospešil do 130 kilometrov na uro v manj kot petih sekundah, mimo XNUMX pa boste dodali dobri dve sekundi. In ravno smo prišli do konca druge prestave!
Toda zelo visoka končna hitrost ni tisto, kar Spyder odlikuje. Ko doseže hitrost nad 150 kilometrov na uro, začne tako močno pihati, da vsaka želja po podiranju hitrostnih rekordov hitro popusti. Pravzaprav je pravi užitek vožnja s hitrostjo od 60 do 120 kilometrov na uro, ko kot katapult rine iz enega ovinka v drugega. O udobju vožnje lahko govorimo do hitrosti sto kilometrov na uro, za kaj več se je treba močno prijeti za volan, napeti trebušne mišice in se nagniti naprej v bolj aerodinamičen položaj. Ampak to je tako, kot če bi hotel s helikopterjem iti več kot sto milj na uro. Seveda se da voziti s hitrostjo 130 kilometrov na uro, a pravega užitka ni.
Ponuja namreč zabavo ovinkaste ceste, na kateri se boste smejali od ušesa do ušesa pod čelado, ko vam pri pospeševanju iz ovinka zadnjico odnese precej enostavno in predvsem na nadzorovan način. To seveda postavlja vprašanje, ali bo Can-Am pripravljal še bolj športno različico ali različne programe za varnostno elektroniko, kot jih na primer poznamo pri nekaterih prestižnih znamkah motociklov ali športnih avtomobilov. Zadnji drs je velik, zato potrebujete manj nadzora nad elektroniko. Ker pa je varnost najpomembnejša, je to za Can-Am še vedno tabu tema. Moramo pa jih razumeti, saj bi bilo dovolj, če bi en sam Spyder prevrnil v kot in bi ga že označili za nevarnega. Tu Kanadčani verjamejo v filozofijo, da je preprečevanje bolje kot zdravljenje. Tako kljub vsem skeptikom in skeptikom Spyderja nismo mogli obrniti niti na kart stezi, kjer smo ga najprej preizkusili, da bi nam osvežili spomin in izostrili čute pri ravnanju z okoljem. Uspelo nam je dvigniti notranje kolo za približno 10–15 centimetrov, kar v resnici le še poveča privlačnost vožnje, in to je to.
Dobra novica je, da lahko z poravnanim volanom zelo lepo osvetlite zadnjo pnevmatiko in pustite sled na asfaltu ter oblak dima pri močnem pospeševanju. Prepričati se morate le, da je krmilo vedno poravnano, saj bo varnostna oprema ob obračanju zadnjega dela takoj ugasnila kontakt ali celo zavirala kolesa. Pravi raketni dragster!
Tako so iz avtomobilskega sveta uporabili nadzor oprijema, ABS in nadzor stabilnosti (podobno kot ESP). Menjalnik je tudi malo avtomobilski, torej polavtomatski, torej voznik hitro in natančno prestavi šest prestav s pritiskom na gumb na levi strani volana. Za pomikanje navzdol morate uporabiti tudi izbiro gumbov, če pa ste leni, vam bo ta tehnika pomagala sama. Spyder F3 je na voljo tudi s klasičnim menjalnikom, ki ga poznamo pri motornih kolesih, z ročico sklopke na levi strani seveda. Motoristi prvih nekaj kilometrov ne bodo opazili ročice sprednje zavore, zato je zelo pomembno, da se pred prvo vožnjo počasi in varno naučite najpomembnejših osnov parkiranja. Za zaviranje je na voljo le nožni pedal na desni strani, ki zavorno silo prenaša na vsa tri kolesa. Katera kolesa močneje zavirajo, določa elektronika, ki se prilagaja trenutnim razmeram na cesti in na kolo z največjim oprijemom prenese večjo zavorno silo.
Na Mallorci, kjer so potekali prvi preskusi, smo preizkusili asfalt različne kakovosti in mokro cesto. Nikoli ni bilo trenutka, ko bi Spyderja lahko karkoli obtožili z vidika varnosti.
Zato ni presenetljivo, da njegova priljubljenost hitro narašča. Za vse, ki iščejo športno pospeševanje, občutek svobode in raziskovanje okolice kot motorist, a hkrati največjo varnost, je to odlična alternativa. Za vožnjo Spyderja ni potreben izpit za motorno kolo, obvezna je zaščitna čelada.
Vsekakor pa priporočamo kratek uvodni tečaj tako za motoriste kot motoriste, ki nameravajo voziti F3. Predstavnik Slovenije (Ski & Sea) vam bo z veseljem pomagal pri varnem in veselem potovanju po cestah.
