"Umirjanje prometa"
Izraz "umirjanje prometa" pri nas ni zelo priljubljen. Glede na stanje naših cest je bolj verjetno, da bomo razmišljali o pospeševanju.
|
Otoki rahlo zožijo svetlobo ceste in voznika se samodejno upočasnijo. Da bi se pešci razdelili pot do 2 stopenj - še eno olajšanje – ni jim treba čakati, da sta oba pasova prosta. |
|
|
Različna tekstura in barva površine znotraj križišča so zasnovana tako, da pritegnejo pozornost voznika. vhod na križišču je hkrati precej nežno ležeči policist. Pri hitrosti 40-50 km/h se komaj vozim čutimo, a pri višjih hitrostih vstopimo spremljajo neželeni učinki. |
Medtem pa je na zahodu in severu Evrope, kjer sistem hitrih cest dobro deluje, vse večji poudarek na upočasnitvi hitrosti in izboljšanju varnosti v skupnostih. Ko se peljete po Nemčiji ali Avstriji, lahko na vhodih v mesta najdete otoke, ki jih morate cikcakati po rahlo zoženi cesti. Krivulja in ozka cesta sta dva dejavnika, ki skoraj nezavedno povzročita, da voznik upočasni.
Tam so že pogosti otočki, kompaktna krožišča in razne hitrostne ovire. Komaj se začenjamo pojavljati. Zaenkrat v obliki ločenih komponent in ne celotnega sistema. Letos sem v bližini Miedzyzdroja našel vas Kolchevo, ki je lahko vzor za umirjanje prometa.
V vasi so zgradili krožišče, otoke in celo hitrostne ovire, ki pokrivajo cela križišča. To niso takšne odločitve, kot so visoke, skoraj prisiljene ustaviti pragove, postavljene v naših mestih pred šolami. A povzročajo neprijetno kompresijo vzmetenja, če vozimo s hitrostjo nad 50 km/h.
V Katowicah je tovrstni prag na primer na kontrolni točki pri rektorju Šlezijske univerze. V Kolčevu so na prometni cesti Kolobrzeg-Swinoujscie tri križišča: eno s krožiščem, še dve pa sta se spremenili v ovire. Ob vhodu v vas so na obeh straneh otoka.
Težko je pričakovati, da bodo kmalu vsa naša mesta taka, a takšne rešitve se bodo vse pogosteje pojavljale v t.i. bivalnih prostorov.
