Test: Hibridni prvak Kia Niro EX

Kiin prvi manjši hibrid (optima se pri nas ni izkazala) ima dobre možnosti, da bi lahko bil bolj uspešen. Danes, ko marsikdo ni več prepričan, ali je turbodizelski motor res prava izbira, je Niro morda primerna alternativa. Toda prvi dve črki njegovega imena prevladata - NE. Kam ga bodo pravzaprav odpeljali, ni jasno. Kljub trditvam Kiinih oblikovalcev, da gre za križanca, se je prej mislilo, da gre za petvratno limuzino srednjega razreda. Prav tako ni prvi crossover s pravim hibridnim motorjem. Skoraj sočasno s tem se je pojavila Toyota C-HR. V primerjavi z njim Niro vsekakor NI vpadljiv. Večina mimoidočih sploh ne opazi, da je to nekaj novega in nenavadnega. Hibridni pogon, vsaj za slovenske kupce, še ni nekaj, kar bi morali množično iskati. Če že, tudi njegova cena ne pritegne dovolj pozornosti.

Seveda lahko Niru podarimo tudi nekaj hvalevrednih pridevnikov. Bil je presenečen, da ga je mogoče voziti zelo ekonomično. Še bolj pohvalno pa ga je presenetila kombinacija motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja, pri katerem se moč na pogonska kolesa prenaša prek menjalnika z dvojno sklopko. To še posebej velja za tiste, ki se ne želimo prilagoditi Toyotinemu pogledu na hibride, kjer je brezstopenjski menjalnik bistvena sestavina celotnega pogonskega sklopa. Vsem, ki jih je pri prejšnjih hibridih motil oster in enakomeren zvok bencinskega motorja pri višjih vrtljajih pri katerem koli velikem pospešku, bodo na Niru bolj sprejemljive tišje in prijetnejše vozne lastnosti. Nasploh je bil Niro presenečen nad precej tihim delovanjem motorja in je zato prišlo do izraza precej glasno ropotanje kotalnih koles (z opombo, da je bil testni Niro seveda v zimskih gumah).

Kljub precej hladnemu, a na srečo suhemu vremenu je Niro na našem testu pokazal povprečno porabo goriva. Naredili smo redni cikel pri temperaturah blizu ledišča, vendar je približno desetino časa Niro deloval le z elektriko, ki se je nabrala med potovanjem, torej z elektromotorjem. Vsekakor je bil presenečenje, le za bolj intenzivno pospeševanje pri vožnji po mestu so dodali še bencinski motor. Podobna »navada« glede hitre porabe prejete električne energije je bila opazna večino časa pri mestni vožnji. Sicer pa lahko rečemo, da se povprečna poraba tudi ob bolj agresivni vožnji ni bistveno povečala. »Agresivno«, »normalno« ali »ekonomično« vožnjo samodejno beleži tudi potovalni računalnik, s katerim se lahko koristno učite lastnega sloga vožnje. Že omenjene tri metode skrbno beleži. Na koncu vsake vožnje, ko ponovno ugasnete avto s ključem (brez ključa zmore le Niro z najdražjo opremo), se vam prikaže povprečna poraba goriva za to vožnjo. Seveda so pri Kii iz neumnega, a vsaj še neznanega razloga pozabili zagotoviti prikaz daljše povprečne porabe goriva – medtem ko je veliko drugih podatkov mogoče spremljati, pa tudi shraniti na dveh mestih, kjer računalnik streže prevoženo razdaljo, povprečna hitrost in čas vožnje. Tudi suhe razmere so nas prisilile k hitremu reševanju ovinkov. Niro se presenetljivo dobro oprijema ceste, z veseljem se pelje skozi hitrejše ovinke, le občasno se pritožujejo nad preobremenjenimi zimskimi gumami. Na splošno čevelj, razen že omenjenega kotalnega hrupa, ni povsem dorasel zmogljivosti Nira, občutek zaviranja pa ni bil prepričljiv. A tu je še opomba, da je skoraj vsaka vožnja z zimskimi gumami le kompromis, za popoln vtis zmogljivosti Nira pa bi bilo bolje, če bi imela eno ovito v navadne gume.

Niro je mešanica z vsemi posledicami. Eden izmed njih je tudi videz. Za izdelek, pod katerega se podpisuje eden najbolj cenjenih svetovnih oblikovalcev Peter Schreyer, je Niro dejansko videti presenetljivo nevpadljiv. Gre za nekako lično kombinacijo potez maske "tiger face", kot so jo poimenovali Korejci, in nevpadljivega zadnjega dela Sorrenta, med njima pa je nekaj nevpadljivih navadnih listov pločevine brez okraskov. Sumim, da jih je vodila misel, da se morajo čim bolj oddaljiti od edinih pravih konkurentov, Toyotinih hibridov. Če združite Niro in C-HR (kar smo storili na lanskem izboru za Evropski avto leta na Danskem), dobimo dve ženski. Eden, C-HR, je oblečen v najnovejšo pariško visoko modo, drugi, Niro, pa se skriva v sivem, nevpadljivem poslovnem hlačnem kostimu. Z Nirom zagotovo ne boste v središču pozornosti, vsaj zaradi forme.

Notranjost se zdi povsem sprejemljiva za običajna pričakovanja. Pravzaprav je vse tako, kot smo vajeni v korejskih stvaritvah, ki poskušajo slediti nemški jasnosti in preprostosti. Le oba zaslona sta nekoliko drugačna. Na sredini pred voznikom je digitaliziran senzor, ki ga Kia imenuje "nadzor". Ima dva okrogla kazalnika fiksne hitrosti, na desni in levi strani, kjer se zbirajo vsi podatki o delovanju motorja. Srednji del lahko prilagodite in podatke prilagodite glede na vaše želje (na primer že omenjeni vgrajeni računalnik). Na sredini armaturne plošče je prijetno velik (osem palcev) zaslon na dotik, ki mu za nekatere funkcije pomagajo tudi gumbi, ki se nahajajo pod njim. Edino opozorilo pri tem lahko naredi preizkuševalec, ker Tom-Tom prikazuje slike zemljevidov, ki se ne zdijo zelo uporabne, navigacija po navigaciji pa vedno znova zahteva veliko časa.

Kar zadeva prostornost, se Niro zdi prav velik avto. Prostora spredaj je videti veliko, sedeži so kar solidni. Ima pa voznik na voljo dve možnosti nastavitve sedeža - ali kot v avtomobilu, torej s sedežem čim bližje tlom, ali povišano, kot smo vajeni pri športnih terencih ali križancih. Prostornosti za dva potnika je primerna tudi na zadnjih sedežih, za boljši vtis poskrbi korejska ekonomičnost - sedalni del zadnje klopi je precej kratek. Prtljažnik bo dovolj prostoren za skoraj vsako uporabo, pod dnom pa se namesto rezervnega kolesa skriva naprava za krpanje in polnjenje kompresorja. Vsekakor pa si voznik ne bi smel privoščiti hujšega predrtja ... Je pa to že običajen način učinkovitega varčevanja pri proizvodnih stroških večine avtomobilskih znamk.

Pri Kii nas vedno zmoti njihov poudarek na dolgi garancijski dobi, so pa precej skopi pri nekaterih dodatkih, kjer kupci drugih znamk dobijo ugodnejšo ponudbo (npr. mobilna garancija, 12-letna garancija proti rjavenju). Tudi nenehni pomp, da le Kia ponuja največ avtomobilov za kupčev denar, bi moral vsak, ki se odloča za nakup hibridne nire, vzeti pod drobnogled. Nekateri ponujajo več ali ponujajo boljšo in bogatejšo opremo za manj. Kot vedno bo skrbno testiranje in primerjava preprečila prihodnje razočaranje.

A če smo že pri pločevini, ustreznem pogonu in vsem, kar imenujemo avto, je treba vedeti, da bo kupec dobil zelo korekten »paket«. Za zaključek, če spremenim in prilagodim stavek iz naslova: Niro ni najboljši, kar lahko dobite, dobite pa pravo hibridno tehnologijo, ki vam lahko z varčnejšo vožnjo celo prihrani nekaj denarja.

besedilo: Tomaž Porekar

foto: Саша Капетанович

Niro EX Champion Hybrid (2017)

Osnovni podatki

Prodaja:	Podjetje KMAG dd
Osnovna cena modela:	25.990 €
Cena testnega modela:	29.740 €
Moč:	104 kW (139 KM)
Pospešek (0-100 km / h):	11,1 z
Največja hitrost:	162 km / h
Poraba ECE, mešani cikel:	5,1l / 100km
Garancija:	Sedem let ali 150.000 km skupne garancije, prva tri leta neomejena kilometraža, 5 let oz Zagotovljeno 150.000 km za lak, 12 let garancije proti rji
Sistematični pregled	15.000 milj ali eno leto. km

Stroški (do 100.000 km ali pet let)

Redne storitve, dela, materiali:	528 €
Gorivo:	6.625 €
Pnevmatike (1)	1.284 €
Izguba vrednosti (v petih letih):	9.248 €
Obvezno zavarovanje:	3.480 €
KASKO ZAVAROVANJE ( + B, K), AO, AO +	5.770 (🇧🇷
Izračunajte stroške avtomobilskega zavarovanja
Kupite	26.935 0,27 EUR XNUMX (cena km: XNUMX 🇧🇷)

Техническая информация

motor:	4-valjni - 4-taktni - vrstni - bencinski - spredaj prečno nameščen - vrtina in gib 72 × 97 mm - prostornina 1.580 cm3 - kompresija 13,0:1 - največja moč 77,2 kW (105 KM) pri 5.700 vrt./min – povprečna hitrost bata pri največji moči 18,4 m/s – gostota moči 48,9 kW/l (66,5 KM/l) – največji navor 147 Nm pri 4.000 vrt/min – 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) - 4 ventili na valj - neposredni vbrizg goriva. Elektromotor: največja moč 32 kW (43,5 KM), največji navor 170 Nm Sistem: Največja moč 104 kW (139 KM), največji navor 265 Nm. Baterija: Li-ion polimer, 1,56 kWh
Prenos energije:	motor poganja sprednji kolesi - 6-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko - razmerje np - diferencial np - platišča 7,5 J × 18 - pnevmatike 225/45 R 18 H, kotalni razpon 1,91 m.
Zmogljivost:	največja hitrost 162 km/h - pospešek 0-100 km/h 11,1 s - povprečna kombinirana poraba goriva (ECE) 3,8 l/100 km, izpust CO2 88 g/km - električni doseg (ECE) np km.
Prevoz in vzmetenje:	limuzina - 5 vrat, 5 sedežev - samonosna karoserija - spredaj enojno vzmetenje, vijačne vzmeti, trikraka vodila, stabilizator - zadnja večvodilna prema, vijačne vzmeti, stabilizator - spredaj disk zavore (prisilno hlajenje), zadaj disk zavore, ABS, zadnja električna ročna zavora (preklop med sedeži) - volan z prestavno letvijo, električni servo volan, 2,6 vrtljajev med skrajnima točkama.
Masa:	prazno vozilo 1.500 kg - dovoljena skupna masa 1.930 kg - dovoljena masa prikolice z zavoro: 1.300 kg, brez zavore: 600 kg - dovoljena obremenitev strehe: 100 kg
Zunanje mere:	dolžina 4.355 mm – širina 1.805 mm, z ogledali 2.040 1.545 mm – višina 2.700 mm – medosna razdalja 1.555 mm – kolotek spredaj 1.569 mm – zadaj 10,6 mm – oddaljenost od tal XNUMX m.
Notranje mere:	vzdolžno spredaj 880-1.120 mm, zadaj 600-850 mm - širina spredaj 1.470 mm, zadaj 1.470 mm - višina glave spredaj 950-1.020 mm, zadaj 960 mm - dolžina sprednjega sedeža 510 mm, zadnja sedeža 440 mm - prtljažnik 373 - 1.371 365 l – premer krmila 45 mm – posoda za gorivo XNUMX l.

Naše meritve

T = 6 ° C / p = 1.028 mbar / rel. vl. = 55% / Pnevmatike: Kumho Winter Craft WP71 225/45 R 18 H / Stanje števca kilometrov: 4.289 km
Pospešek 0-100 km:	11,1s
402 m od mesta:	17,9 let ( 125 km / h)
testna poraba:	6,9 l / 100 km
Poraba goriva po standardni shemi:	5,1 l / 100 km
Zavorna pot pri 130 km / h:	83,0m
Zavorna pot pri 100 km / h:	44,9m
AM tabela:	40m
Hrup pri 90 km / h v 6. prestavi	60dB
Hrup pri 130 km / h v 6. prestavi	64dB

Skupna ocena (329/420)

• Kia s svojim prvim hibridom v nižjem srednjem razredu ponuja zelo ugodne rešitve,
  
  
  Ni pa vse tako prepričljivo za ceno, kot se zdi na prvi pogled.

• Zunanjost (14/15)

  Niro je nevsiljiv in manj drzen kot večina Kiinih evropskih kreacij.

• Notranjost (96/140)

  Primeren družinski avto z dovolj prostora. Lepa solidna ergonomija, pa tudi v kombinaciji
  
  
  sodobnejši pulti. Oprema je bogata le, če se odločite za dražjo različico.

• Motor, menjalnik (52
  
  
  / 40)

  Bencinski motor in elektromotor sta povezana z dvostopenjskim menjalnikom za prijetno udobje.
  
  
  vozniške izkušnje. Teče zelo tiho, zato ga hrupno in grobo vožnjo (zimskih) pnevmatik močno moti.

• Vozne lastnosti (60
  
  
  / 95)

  Zelo dober položaj za vožnjo, pri zaviranju ni tako prepričljiv.

• Predstava (28/35)

  Precej prepričljivi pospeški, največja hitrost je omejena, a povsem zadovoljiva.

• Varnost (37/45)

  Kia z najbogatejšo opremo ponuja tudi samodejno pomoč pri mestnem zaviranju v sili (s prepoznavanjem pešcev), naš Niro je imel le ustavitev na voznem pasu. Škoda, da tako prihranijo ...

• Gospodarstvo (44/50)

  Naše meritve porabe so bile kljub trenutnim zimskim razmeram odlične. Niro je lahko zelo
  
  
  ekonomičen avto. Vendar garancija ne zagotavlja obljubljenega pod sloganom "sedem let".

Hvalimo in očitamo

vozniški položaj

prenos, skladnost pogona in minimalni hrup

položaj na cesti

primeren prtljažnik

opremljen s priključki

nožna "ročna" zavora

hrup pri kotaljenju koles

pribor za popravilo pnevmatik

odprtina rezervoarja za gorivo na levi

naporna navigacija