sistem THAAD
Delo na THAAD se je začelo leta 1987 in se osredotočalo na toplotno navajanje, hladilne rešitve in hitrost sistema. Fotografija MDA
Terminal High Altitude Area Defense (THAAD) je protiraketni obrambni sistem, ki je del integriranega sistema, znanega kot obrambni sistem balističnih izstrelkov (BMDS). THAAD je mobilni sistem, ki ga je mogoče v zelo kratkem času prenesti kamor koli na svetu in ga po uvedbi takoj uporabiti proti nastajajočim grožnjam.
THAAD je odgovor na grožnjo, ki jo predstavlja napad balističnih raket z orožjem za množično uničevanje. Načelo delovanja protiraketnega kompleksa je uničenje sovražnikove balistične rakete zaradi kinetične energije, pridobljene pri približevanju cilju (hit-to-kill). Uničenje bojnih glav z orožjem za množično uničevanje na velikih višinah bistveno zmanjša nevarnost njihovih zemeljskih ciljev.
Delo na protiraketnem sistemu THAAD se je začelo leta 1987, ključna področja so bila infrardeča bojna glava cilja, hitrost krmilnega sistema in napredne rešitve hlajenja. Zadnji element je ključen zaradi velike hitrosti bližajočega se izstrelka in kinetičnega načina udarca v tarčo – naravnana bojna glava mora ohranjati maksimalno natančnost do zadnjega trenutka leta. Pomembna značilnost sistema THAAD je bila sposobnost spoprijemanja z balističnimi izstrelki v zemeljski atmosferi in zunaj nje.
Leta 1992 je bila z Lockheedom podpisana 48-mesečna pogodba za demonstracijsko fazo. Ameriška vojska je prvotno želela uvesti protiraketni obrambni sistem z omejeno zmogljivostjo in to naj bi dosegli v 5 letih. Potem naj bi bile izboljšave izvedene v obliki blokov. Začetni neuspešni poskusi so povzročili zamude v programu, izhodišče pa je bilo razvito šele osem let pozneje. Razlog za to je bilo omejeno število testov in posledično veliko sistemskih napak odkritih šele med njegovimi praktičnimi pregledi. Poleg tega je ostalo premalo časa za analizo podatkov po neuspešnih poskusih in za morebitne prilagoditve sistema. Ogromna potreba po čimprejšnjem zagonu je povzročila nezadostno opremljenost prvih protiraket z ustrezno merilno opremo, ki omogoča zbiranje optimalne količine podatkov, potrebnih za pravilen razvoj sistema. Pogodba je bila tudi sestavljena tako, da je tveganje povečanja stroškov zaradi testnega programa padlo predvsem na javno stran zaradi načina financiranja vsega.
Po ugotovitvi težav se je začelo nadaljnje delo in po tem, ko sta 10. in 11. prestrezna raketa zadeli cilj, je bilo odločeno, da se program premakne v naslednjo stopnjo razvoja, ki se je zgodila leta 2000. Leta 2003 je prišlo do eksplozije v obratih za proizvodnjo m.v. za sistem THAAD, kar je povzročilo dodatne zamude v programu. Vendar pa je bil v proračunskem letu 2005 v dobri formi pravočasno in v okviru proračuna. Leta 2004 je bilo ime programa spremenjeno iz "Obramba visokogorskega območja gledališča operacij" v "Obramba terminalnega visokogorskega območja".
V letih 2006-2012 je bila izvedena serija uspešnih testiranj celotnega sistema, situacije, ko tarča ni bila sestreljena ali pa je bil test prekinjen, niso bile posledica napak v sistemu THAAD, tako da se celoten program ponaša s 100% učinkovitostjo pri prestrezanju balističnih raket. Izvedeni scenariji so vključevali boj proti balističnim raketam kratkega in srednjega dosega, vključno z nevtralizacijo napadov z velikim številom raket. Poleg streljanja je bilo v programski plasti opravljenih nekaj dodatnih testov, tako da so sistemu zagotovili ustrezne podatke, ki simulirajo nabor predpostavk za dani test, in preverili, kako lahko vse skupaj prenese v določenih pogojih. Na ta način se poskuša odbiti napad z balistično raketo z več bojnimi glavami, posamezno ciljanje.
