Najmočnejša vojaška sila?
Ocenjeni proračun Ministrstva za obrambo ZDA za proračunsko leto 2019 je 686 milijard dolarjev, kar je 13 % več kot proračun za leto 2017 (zadnji, ki ga je sprejel kongres). Pentagon je sedež Ministrstva za obrambo ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je 12. februarja kongresu predložil predlog zakona o proračunu za proračunsko leto 2019, ki bi nacionalni obrambi namenil približno 716 milijard dolarjev. Ministrstvo za obrambo bi moralo imeti na voljo neverjetnih 686 milijard dolarjev, kar je 80 milijard dolarjev (13 %) več kot leta 2017. To je drugi nominalno največji obrambni proračun v zgodovini ZDA – po vrhunskem proračunskem letu 2011, ko je imel Pentagon na voljo neverjetnih 708 milijard dolarjev. Med tiskovno konferenco je Trump izpostavil, da bodo ZDA imele "vojsko, ki je nikoli niso imele" in da je povečana poraba za novo orožje in tehnične nadgradnje posledica grožnje, ki jo predstavljata Rusija in Kitajska.
Na začetku te analize velja omeniti, da v ZDA, za razliko od na primer Poljske ali večine držav sveta, davčno (proračunsko) leto ne sovpada s koledarskim letom in zato govorimo o o proračunu za leto 2019, čeprav smo do nedavnega praznovali začetek leta 2018. Davčno leto ameriške zvezne vlade traja od 1. oktobra prejšnjega koledarskega leta do 30. septembra tega leta, zato je ameriška vlada trenutno (marec 2018) v sredina proračunskega leta 2018, torej poraba ZDA za obrambo prihodnje leto.
Skupni znesek 686 milijard dolarjev je sestavljen iz dveh komponent. Prvi, tako imenovani proračun obrambne baze, bo znašal 597,1 milijarde dolarjev in bi bil, če bi ga potrdil kongres, nominalno največji osnovni proračun v zgodovini ZDA. Druga komponenta, poraba za tuje vojaške operacije (OVO), je bila postavljena na 88,9 milijarde dolarjev, kar je pomemben znesek v primerjavi s tovrstno porabo v letu 2018 (71,7 milijarde dolarjev), ki pa zbledi v perspektivi »vojne«. ” leta 2008, ko je bilo OCO dodeljenih 186,9 milijarde dolarjev. Omeniti velja, da je ob upoštevanju preostalih izdatkov, povezanih z nacionalno varnostjo, skupni znesek, predlagan v proračunskem zakonu za ta namen, vrtoglavih 886 milijard dolarjev, kar je najvišja poraba na tem področju v zgodovini ZDA. Poleg prej omenjenih 686 milijard dolarjev ta rezultat vključuje tudi nekatere proračunske komponente ministrstev za veterane, državo, domovinsko varnost, pravosodje in nacionalno agencijo za jedrsko varnost.
Pomembno je omeniti, da ima predsedniška administracija nedvoumno podporo kongresa v kontekstu povečevanja izdatkov za obrambo. V začetku februarja je bil dosežen medstrankarski dogovor, po katerem je bilo sklenjeno, da se začasno (za davčni leti 2018 in 2019) prekine mehanizem zasega nekaterih proračunskih postavk, vključno z obrambnimi izdatki. Dogovor v skupni vrednosti več kot 1,4 bilijona dolarjev (700 milijard dolarjev za leto 2018 in 716 milijard dolarjev za leto 2019) pomeni povečanje omejitve porabe za te namene za 165 milijard dolarjev v primerjavi s prejšnjimi omejitvami po zakonu o proračunskem nadzoru iz leta 2011. in poznejših sporazumov. Dogovor iz februarja je Trumpovi administraciji sprostil možnost povečanja izdatkov za obrambo brez tveganja sprožitve mehanizma sekvestracije, kot se je zgodilo leta 2013, z resnimi negativnimi posledicami za vojaška in obrambna podjetja.
Razlogi za rast izdatkov ZDA za vojsko
Po obeh besedah Donalda Trumpa na tiskovni konferenci o proračunu 12. februarja in informacijah ministrstva za obrambo proračun za leto 2019 odraža željo po ohranitvi vojaške prednosti nad glavnimi nasprotniki ZDA, tj. Kitajska in Ruska federacija. Po mnenju revizorja ministrstva za obrambo Davida L. Norquista osnutek proračuna temelji na predpostavkah o trenutno veljavnih strategijah nacionalne varnosti in nacionalne obrambe, torej s terorizmom. Poudarja, da postaja vse bolj jasno, da želita Kitajska in Rusija oblikovati svet v skladu s svojimi avtoritarnimi vrednotami in pri tem nadomestiti svoboden in odprt red, ki je zagotavljal globalno varnost in blaginjo po drugi svetovni vojni.
Čeprav sta vprašanja terorizma in ameriške prisotnosti na Bližnjem vzhodu v omenjenih dokumentih močno poudarjena, ima v njih glavno vlogo grožnja »strateškega tekmeca« – Kitajske in Rusije, ki »kršita meje sosednjih držav." njihov. V ozadju sta dve manjši državi, ki sicer ne moreta ogroziti Združenih držav – Demokratična ljudska republika Koreja in Islamska republika Iran – ki ju Washington vidi kot vir nestabilnosti v svojih regijah. Šele na tretjem mestu v Strategiji nacionalne obrambe je omenjena grožnja s strani terorističnih skupin, kljub porazu t.i. islamska država. Najpomembnejši cilji obrambe so: zaščititi ozemlje ZDA pred napadom; ohranjanje prednosti oboroženih sil v svetu in v ključnih regijah za državo; zadrževanje sovražnika pred agresijo. Celotna strategija temelji na prepričanju, da ZDA zdaj izhajajo iz obdobja "strateške atrofije" in se zavedajo, da se je njihova vojaška premoč nad glavnimi tekmeci v zadnjih letih zmanjšala.
