Obetavne pristajalne platforme za ameriško vojsko
Vojaška oprema

Obetavne pristajalne platforme za ameriško vojsko

Ameriška vojska je v okviru programa FVL načrtovala nakup 2-4 tisoč novih vozil, ki bodo nadomestila predvsem družinske helikopterje UH-60 Black Hawk, oz.

An-64 Apache. Phot. Helikopter Bell

Ameriška vojska počasi, a zanesljivo izvaja program za uvedbo družine novih platform VLT, ki bodo v prihodnosti nadomestile sedanje transportne in jurišne helikopterje. Program Future Vertical Lift (FVL) vključuje razvoj struktur, ki bodo po svojih karakteristikah in zmogljivostih bistveno prekašale klasične helikopterje, kot so UH-60 Black Hawk, CH-47 Chinook ali AH-64 Apache.

Program FVL se je uradno začel leta 2009. Nato je ameriška vojska predstavila večletni načrt izvajanja programa, namenjenega zamenjavi helikopterjev, ki so trenutno v uporabi. Za sodelovanje v programu sta se zanimala tudi Poveljstvo za posebne operacije (SOCOM) in Korpus mornariške pehote (USMC). Oktobra 2011 je Pentagon predstavil podrobnejši koncept: nove platforme naj bi bile hitrejše, imele večji doseg in nosilnost, bile cenejše in enostavnejše za upravljanje kot helikopterji. V okviru programa FVL je vojska načrtovala nakup 2-4 tisoč novih vozil, ki bodo nadomestila predvsem helikopterje iz družin UH-60 Black Hawk in AH-64 Apache. Njihov zagon je bil prvotno načrtovan okoli leta 2030.

Takrat deklarirana minimalna zmogljivost za naslednike helikopterjev velja še danes:

  • največja hitrost najmanj 500 km/h,
  • potovalna hitrost 425 km/h,
  • prevoženih cca 1000 km,
  • taktični domet približno 400 km,
  • možnost lebdenja na višini najmanj 1800 m pri temperaturi zraka +35°C,
  • največja višina leta je okoli 9000 m,
  • možnost prevoza 11 popolnoma oboroženih borcev (za možnost prevoza).

Te zahteve so praktično nedosegljive za klasične helikopterje in celo za letala z navpičnim vzletanjem in pristajanjem z rotacijskimi rotorji V-22 Osprey. Vendar je ravno to predpostavka programa FVL. Načrtovalci ameriške vojske so se odločili, da če bo nova zasnova uporabljena v drugi polovici XNUMX. stoletja, potem bi morala biti to naslednja stopnja v razvoju rotorjev. Ta predpostavka je pravilna, saj je klasični helikopter kot zasnova dosegel mejo svojega razvoja. Največja prednost helikopterja – glavni rotor je tudi največja ovira pri doseganju velikih hitrosti letenja, velikih višin in zmožnosti delovanja na velikih razdaljah. To je posledica fizike glavnega rotorja, katerega lopatice skupaj s povečevanjem horizontalne hitrosti helikopterja ustvarjajo vse večji upor.

Da bi rešili ta problem, so proizvajalci začeli eksperimentirati z razvojem sestavljenih helikopterjev s togimi rotorji. Izdelani so bili naslednji prototipi: Bell 533, Lockheed XH-51, Lockheed AH-56 Cheyenne, Piasecki 16H, Sikorsky S-72 in Sikorsky XH-59 ABC (Advancing Blade Concept). XH-59, ki ga poganjata dva dodatna plinskoturbinska reaktivna motorja in dva toga nasproti vrteča se koaksialna propelerja, je dosegel rekordno hitrost 488 km/h v vodoravnem letu. Vendar pa je bil prototip težko leteti, imel je močne vibracije in je bil zelo glasen. Dela na zgornjih strukturah so bila zaključena do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nobena od testiranih modifikacij ni bila uporabljena v takrat izdelanih helikopterjih. Takrat Pentagon ni bil zainteresiran za vlaganje v nove tehnologije, leta se je zadovoljil le z naknadnimi modifikacijami uporabljenih struktur.

Tako se je razvoj helikopterjev nekako ustavil na mestu in ostal daleč za razvojem letal. Zadnja nova zasnova, ki so jo sprejele ZDA, je bil jurišni helikopter AH-64 Apache, razvit leta 2007. Po dolgem obdobju testiranja in tehnoloških težav je V-22 Osprey prišel v uporabo leta '22. Vendar to ni helikopter ali celo rotorsko plovilo, temveč letalo z vrtljivimi rotorji (tiltiplane). To naj bi bil odgovor na omejene zmogljivosti helikopterjev. In dejansko ima B-22 veliko višjo potovalno hitrost in največjo hitrost, pa tudi večji doseg in zgornjo mejo letenja kot helikopterji. Vendar tudi B-XNUMX ne izpolnjuje kriterijev programa FVL, saj je njegova zasnova nastala pred tridesetimi leti, letalo pa je kljub svoji inovativnosti tehnološko zastarelo.

Dodaj komentar