Finančna pomoč za Ukrajino - Lend-Lease XNUMX. stoletje
Vojaška oprema

Finančna pomoč za Ukrajino - Lend-Lease XNUMX. stoletje

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski se seznani z orožjem, ki so ga dobavile zahodne države, na poligonu v regiji Rivne 16. februarja 2022. V ospredju je protiletalski raketni sistem kratkega dosega Stinger Dual Mount.

Med drugo svetovno vojno so lahko zavezniki, ki so se borili proti silam osi, računali na ogromne ameriške zaloge, prenesene v skladu z zveznim zakonom o najemu in zakupu, sprejetim 11. marca 1941. Upravičenci teh dobav so morali po koncu vojne plačati le preostalo orožje in opremo v svojih virih ali pa ga vrniti. Danes lahko oborožene sile Ukrajine računajo na podobno pomoč v podobnih okoliščinah, vendar popolnoma brezplačno (vsaj na sedanji stopnji).

24. februarja se je začela ruska ofenziva proti Ukrajini. Ne bomo se spuščali v potek te vojne, opisovali uspehe in neuspehe ali napake sprtih strani. Osredotočili se bomo na dobavo orožja in streliva (pa ne samo to, več kasneje) pred in po izbruhu vojne iz širše razumljenih zahodnih držav ter njihov pomen za potek sovražnosti.

Glasna tišina pred nevihto

Glede na vse bolj vidne priprave oboroženih sil Ruske federacije na invazijo na Ukrajino, ki so jih uradno potrdili predstavniki vlad in obveščevalnih služb ZDA in Velike Britanije, nekatere zahodne države članice Severnoatlantskega zavezništva začeli s pobudo za prenos presežkov obrambnega orožja in vojaške opreme na ukrajinsko stran lastnim oboroženim silam. Prve izjave o pomoči oboroženim silam Ukrajine, ki so bile opažene v medijih, so bile na Zahodu podane decembra 2021 iz baltskih držav in ZDA. 21. decembra so med srečanjem vodij obrambnih resorjev objavili namero, da Ukrajini zagotovijo vojaško pomoč. Kar zadeva posebnosti, oblasti Republike Estonije so 30. decembra sporočile, da bo Talin oboroženim silam Ukrajine (SZU) zagotovil orožje in strelivo. Kot je povedal Peeter Kuimet, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje Ministrstva za obrambo Republike Estonije, je Talin nameraval iz ZDA v Ukrajino poslati protitankovske vodene rakete FGM-148 Javelin in 122 mm vlečene havbice. H63 (lokalna oznaka topa D-30, estonske obrambne sile so takšne havbice kupile od njih na Finskem, ta pa v Nemčiji, iz sredstev Narodne ljudske armade NDR, kar je kmalu povzročilo težave , o čemer bomo razpravljali kasneje). Nekaj ​​dni kasneje je minister za obrambo Republike Latvije Artis Pabriks ukrajinskemu veleposlaniku v Rigi Oleksandru Miščenku zagotovil, da bo Latvija Ukrajini zagotovila tudi orožje in opremo, ter izjavil, da se njegova država veseli industrijskega sodelovanja z Ukrajino. Januarja naj bi v Ukrajino prispel humanitarni transport, kasneje pa naj bi SZU prejela protiletalske sisteme kratkega dosega Stinger Dual Mount z uporabo raket FIM-92 Stinger. Prenos istih kompletov je napovedala Republika Litva (ki je bila prav tako pripravljena na prenos protitankovskih sistemov Javelin) – prvi litovski stingerji so v Ukrajino prispeli 13. februarja, skupaj z več HMMWV. Seveda so morale te države za prenos uvoženega orožja pridobiti soglasje prvotnih dobaviteljev – v primeru ameriškega zunanjega ministrstva to ni bila težava, ustrezno soglasje je bilo izdano 19. januarja letos.

Britanci so pokazali odličen tempo dobav - v nekaj urah po odločitvi vlade je bila prva serija orožja poslana v Ukrajino na krovu letala C-17A iz 99. eskadrilje kraljevih letalskih sil.

ZDA pa so decembra 2021 odobrile 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, politiki republikanske stranke pa so zahtevali še pol milijarde. Pred začetkom vojne je SZU prejela najmanj 17 pošiljk orožja in streliva v skupni teži okoli 1500 ton.Večina ameriške vojaške pomoči je prispela na letališče Borispil pri Kijevu s komercialnimi letali Boeing 747-428. . Zaradi dobre dostopnosti fotomateriala in njegove visoke kakovosti ste lahko prepričani o vsebini nekaterih pošiljk. Ukrajina je na primer 22. januarja prejela ukrajinski vojski dobro znane protitankovske rakete Javelin (po podatkih konec leta 2021, preden je bila ta informacija posredovana, je Ukrajina prejela 77 BPU in 540 ATGM), pa tudi granato lansirniki s protibetonsko bojno glavo M141 BDM, ki so že bili novi (prvi treningi so bili izvedeni zadnji teden januarja). Koliko je bilo raket in metalcev granat, ni znano, slednjih je menda več kot sto.

Združeno kraljestvo je Ukrajini zagotovilo znatno in takojšnjo pomoč. Britanski obrambni minister Robert Ben Wallace 17. januarja letos. napovedal je, da bo njegova vlada Ukrajini zagotovila orožje. To naj bi bili po njegovih besedah ​​"lahki protitankovski obrambni sistemi" - predpostavljalo se je, da bi lahko šlo za lancete granat AT4 za enkratno uporabo ali raketne sisteme NLAW ali Javelin. Istega dne je britansko tovorno letalo Boeing C-17A Globemaster III dostavilo prvi tovor na letališče blizu Kijeva. Ta informacija je bila hitro potrjena, britanski zračni most pa je bil tako učinkovit, da je 20. januarja londonsko ministrstvo za obrambo objavilo premestitev približno 2000 NLAW (19 C-17A je bilo v Ukrajino poslanih do 25. januarja). Prišli so inštruktorji z orožjem, ki so takoj začeli s teoretičnim usposabljanjem (v ukrajinščini je bilo izdano celo poenostavljeno navodilo o uporabi NPAO), XNUMX. januarja pa so se začele praktične vaje o uporabi NPAO. Velja dodati, da je v naslednjih dneh v Ukrajini pristalo več vojaških transportnih letal iz Združenega kraljestva, kaj pa je bilo na krovu (več NLAW, druge vrste orožja, streliva, zdravil?) ni znano.

Kanadske oblasti pa so 26. januarja napovedale, da bodo Ukrajini zagotovile vojaško pomoč v višini 340 milijonov kanadskih dolarjev, pa tudi dodatnih 50 milijonov humanitarne pomoči itd. Del teh sredstev naj bi namenili za podaljšanje usposabljanja misija, ki jo od leta 2015 izvajajo oborožene kanadske sile v Ukrajini (operacija "Unifier"). Kanadčani naj bi povečali učni kontingent z 200 na 260 vojaških oseb z možnostjo nadaljnje širitve na 400 ljudi. Njihova misija naj bi trajala najmanj do leta 2025, o učinkovitosti pa priča podatek, da je v letih 2015–2021 skoraj 600 ukrajinskih vojakov opravilo več kot 33 tečajev. Po poročanju kanadskih medijev naj bi Ukrajina z zavrnitvijo dobave orožja Kurdom prejela tudi orožje v vrednosti 000 milijonov kanadskih dolarjev. Ministrstvo za nacionalno obrambo je že 10. februarja v nasprotju s prejšnjim stališčem kanadskih oblasti objavilo pošiljko osebnega orožja, dodatkov in 14 milijona streliva za osebno orožje v vrednosti 1,5 milijona kanadskih dolarjev. Transportna vozila so v Ukrajino prispela 7,8. in 20. februarja na letalu C-23A kraljevih kanadskih letalskih sil.

Široko podporo naj bi zagotovile tudi države »celinske« Evrope. Nekateri so se trudili bolj kot drugi. Na primer, 24. januarja je češki premier Petr Fiala napovedal, da bo Ukrajini predal topniško strelivo, pri čemer je dejal, da je samo vprašanje časa, kdaj bo to uradno dogovorjeno. Češka obrambna ministrica Yana Chernokhova pa je pojasnila, da govorimo o strelivu kalibra 152 mm. 26. januarja je tiskovni predstavnik češkega obrambnega ministrstva Jakub Fayor dejal, da bo Češka v naslednjih dveh dneh Ukrajini zagotovila 4006 topniških granat kalibra 152 mm. Pomembno je, da Ukrajina ni plačala niti ene grivne za 36,6 milijona CZK (približno 1,7 milijona ameriških dolarjev) pomoči. Čehi so se problematike lotili zelo zanimivo v smislu postopkov – o dobavi streliva v Ukrajino so se posvetovali s predstavniki generalštaba čeških oboroženih sil, sam proces dostave streliva pa je moralo spremljati in ocenjevati krizno osebje, ki dela v Ministrstvo za zunanje zadeve. Soseda Češke, Slovaška, pa je v Ukrajino napovedala premestitev dveh brezpilotnih vozil pionir s protiminskimi vlečnimi mrežami Božena 5 in medicinsko opremo. Skupni stroški paketa naj bi znašali 1,7 milijona evrov, je odločitev 16. februarja sporočil minister za obrambo Slovaške Jaroslav Naj. Danska in Nizozemska »nista izključili« pošiljanja orožja v Ukrajino (toda v primeru oblasti Kraljevine Nizozemske je prišlo do spremembe stališča, saj so prej trdile, da bi pošiljanje orožja v Kijev lahko »vodilo do stopnjevanje«), Kraljevina Danska pa je napovedala, da bo poslala vojaško pomoč v višini 22 milijonov evrov.

Dodaj komentar