Potoval: Yamaha MT10 SP
Kljub omembi drugih Yamahinih modelov, brez panike – še vedno govorimo o MT-10SP. Treba je vedeti, da se njegovi mehanski geni skrivajo v zgoraj omenjenih sestrah. Yamaha je MT-10 sicer ponudila kupcem, toda pravi dedič, hej, nekakšen cestni R1M, bi moral biti predstavljen na letošnjem svetovnem prvenstvu. Razlog se skriva v njegovi opremljenosti in značaju, čeprav je osnovo vseeno tvoril model MT. Ideja je bila preprosta – emtejka pobarvati v športne hišne barve, opremiti z elektronskim vzmetenjem Öhlins in večbarvno armaturno ploščo TFT, poznano iz R1M. Rezultat je letošnja novost, modelna različica SP.
Elektronika…
Predstavitev olupljenega strupenega bršljana (Hyper Nakeda, kar sliši na ime Speed of Darkness, kot so ga poimenovali pri Yamahi) je potekala konec letošnje zime v Južni Afriki. No, tam je bil takrat konec poletja. Ceste okoli Cape Towna na obali in v notranjosti so bile ravno prava izbira za Iwatin novi lik "gole stvaritve", saj gre za kombinacijo hitrih širokih cest in vrtiljakastih zavitih obalnih poti. Medtem ko ga zaznamuje elektronika, omenimo še odličen štirivaljni agregat CP4, ki tako kot standardna "emtejka" različica zmore 160 "konjev" s tovornjaškim navorom, ki včasih daje občutek, da štirivaljnik . -cilinder brenči na dnu - vendar kot v obliki črke V. Čeprav sta si podobna, se hudič skriva v podrobnostih: MT-10 in MT-10 SP sta šibkejša od R1M, z drugačnimi bati, ventili, zračnimi prehodi, zračno škatlo in lažjo drsno sklopko. Vendar pa ima SP, tako kot športnik, sistem prestavljanja brez sklopke (QSS). Od letos sta s tem sistemom opremljeni tudi osnovna in touring različica. Vozniku so na voljo trije načini delovanja D-funkcijske enote, razveselil se bo nadzora oprijema zadnjih koles, ABS je seveda serijski. Največja razlika med standardnim in najnovejšim MT-10 SP je elektronsko vzmetenje Öhlins, ki samodejno zaznava neravnine na cestišču in se jim samo prilagaja. Prednastavljeno vzmetenje je elektronsko shranjeno v dveh načinih delovanja: A1 je zasnovan za bolj ostro in športno vožnjo, medtem ko je A2 nekoliko mehkejši. Na voljo so tudi trije "klasični" načini uglaševanja, kjer lahko vse parametre nastavimo ročno.
... in veselje
To je igra nastavitev vzmetenja, ki je bila izkušnja na različnih vrstah južnoafriških cest. Na urejenih širokih cestah, kjer ni bilo lukenj in grbin (česar smo vajeni doma), je prava izbira težja pot A1, na ovinkastih, počasnejših in tudi bolj grbinastih pa sem izbral pot A2. Vse na kolesu odlično deluje skupaj, zavore in aluminijast okvir Deltabox s kratko medosno razdaljo. To daje motociklu odlično okretnost v ozkih ovinkih in z užitkom ga je upravljati tudi po hitrih in zelo dolgih ovinkih. Elektronika v primerjavi z R1M seveda ni tako dovršena, a vseeno dovolj dobra za voznikovo zaupanje v njeno delovanje (kar se odraža v višji stopnji varnosti).
besedilo: Primož Ûrman · foto: Yamaha
