Emanuel Lasker - drugi svetovni šahovski prvak

Emanuel Lasker je bil nemški šahist judovskega porekla, filozof in matematik, a se ga svet spominja predvsem kot velikega šahista. Svetovni naslov v šahu je osvojil pri 25 letih, tako da je premagal Wilhelma Steinitza in ga obdržal naslednjih 27 let, najdlje v zgodovini. Bil je pristaš Steinitzeve logične šole, ki pa jo je obogatil s svojo filozofijo in psihološkimi elementi. Bil je mojster obrambe in protinapada, zelo dober pri koncih šaha.

1. Emanuel Lasker, vir:

Emanuel Lasker se je rodil na božični večer 1868 v Berlinchenu (danes Barlinek v Zahodnopomorskem vojvodstvu) v družini kantorja tamkajšnje sinagoge. Strast do šaha je bodočemu velemojstru vzbudil njegov starejši brat Berthold. Emanuel je že od malih nog presenetil s svojo genialnostjo, matematičnimi sposobnostmi in absolutnim mojstrstvom v šahu. Gimnazijo je končal v Gorzowu in leta 1888 začel študirati matematiko in filozofijo v Berlinu. Vendar je bila njegova strast do šaha pomembnejša in prav na to se je osredotočil, ko je izpadel (1).

Tekma svetovnega šahovskega prvenstva 1894

Tekma proti 58-letnemu branilcu naslova Američan Wilhelm Steinitz 25-letni Emanuel Lasker je igral v treh mestih (New York, Philadelphia in Montreal) od 15. marca do 26. maja 1894. Pravila tekme so predvidevala igro do 10 dobljenih iger, remi pa zato ni bil upoštevan. Emanuel Lasker je zmagal z 10:5(2).

2. Emanuel Lasker (desno) in Wilhelm Steinitz na tekmi za naslov svetovnega prvaka 1894, vir:

Zmaga in slava Emanuelu nista obrnili glave. Leta 1899 je diplomiral iz matematike na Univerzi v Heidelbergu in tri leta pozneje v Erlangnu doktoriral.

V letih 1900-1912 je bival v Angliji in ZDA. Takrat se je posvetil znanstvenemu delu na področju matematike in filozofije, s šahovsko dejavnostjo pa se je ukvarjal predvsem z urejanjem časopisa Lasker Chess Journal v letih 1904-1907 (3, 4). Leta 1911 se je v Berlinu poročil s pisateljico Martho Kohn.

3. Emanuel Lasker, vir:

4. Lasker's Chess Magazine, naslovnica, november 1906, vir:

Laskerjevi največji dosežki v praktični igri so zmage na velikih turnirjih v Londonu (1899), Sankt Peterburgu (1896 in 1914) in New Yorku (1924).

Leta 1912 jeseni 1914, vendar je bila ta tekma odpovedana, ko je izbruhnila prva svetovna vojna.

Leta 1921 je izgubil naslov svetovnega prvaka proti Capablanci. Leto prej je Lasker svojega nasprotnika prepoznal kot najboljšega šahista na svetu, Capablanca pa je želel Laskerja premagati na uradni tekmi.

Tekma svetovnega šahovskega prvenstva 1921

15. marec - 28. april 1921 v Havani Lasker odigral tekmo za naslov svetovni prvak s kubanskim šahistom Josejem Raulom Capablanco. To je bila prva tekma po 11-letnem premoru, ki ga je povzročila prva svetovna vojna (5). Tekma je bila predvidena za največ 24 iger. Zmagovalec je bil tisti igralec, ki je prvi dosegel 6 zmag, v primeru, da nobenemu ne bi uspelo, pa igralec z največ točkami. Sprva je tekma potekala gladko, a ko se je začelo tropsko kubansko poletje, se je Laskerjevo zdravje poslabšalo. Pri rezultatu 5:9 (0:4 brez remijev) je Lasker zavrnil nadaljevanje tekme in se vrnil v Evropo.

5. Jose Raul Capablanca (levo) - Emanuel Lasker na tekmi za naslov svetovnega prvaka 1921, vir: 

6. Emanuel Lasker, vir: Nacionalna knjižnica Izraela, zbirka Shwadron.

Lasker je bil znan po svojih psiholoških metodah igre (6). Veliko pozornosti je posvečal ne samo logika naslednje potezekaj je psihološko prepoznavanje sovražnika in izbira zanj najbolj neprijetne taktike, ki prispeva k storitvi napake. Včasih je izbiral teoretično šibkejše poteze, ki pa naj bi navdušile nasprotnika. V znameniti igri proti Capablanci (Sankt Peterburg, 1914) si je Lasker zelo želel zmage, a da bi uspaval nasprotnikovo budnost, je izbral uvodno različico, ki je veljala za neodločen izid. Posledično je Capablanca igrala nepazljivo in izgubila.

Od leta 1927 je bil Lasker prijatelj Albert Einsteinki je živel v bližini v berlinskem okrožju Schöneberg. Leta 1928 ga je Einstein, ko je Laskerju čestital za njegov 60. rojstni dan, označil za "človek renesanse". Razmišljanja iz razprav med sijajnim fizikom in najboljšim šahistom na svetu je mogoče najti v predgovoru k biografiji Emanuela Laskerja, v katerem je Albert Einstein argumentiral poglede svojega prijatelja o hitrosti svetlobe, ki so podlaga teorije relativnosti. Temu neutrudnemu, neodvisnemu in skromnemu človeku sem hvaležen za bogate razprave, ki mi jih je dal,« je v predgovoru Laskerjeve biografije zapisal sijajni fizik.

Risanka (7) "Albert Einstein sreča Emanuela Laskerja" Oliverja Schopfa je bila oktobra 2005 predstavljena na veliki razstavi, posvečeni življenju in šahovskemu delu Emanuela Laskerja v Berlin-Kreuzbergu. Objavljena je bila tudi v nemški šahovski reviji Schach.

7. Satirična risba Oliverja Schopfa "Albert Einstein sreča Emanuela Laskerja"

Leta 1933 Lasker in njegova žena Martha Conoba judovskega porekla sta bila prisiljena zapustiti Nemčijo. Preselili so se v Anglijo. Leta 1935 je Lasker prejel povabilo Moskve, naj pride v Sovjetsko zvezo, s čimer je bil član Moskovske akademije znanosti. V ZSSR se je Lasker odrekel nemškemu državljanstvu in prejel sovjetsko državljanstvo. Ob terorju, ki je spremljal Stalinovo vladavino, je Lasker zapustil Sovjetsko zvezo in leta 1937 skupaj z ženo preko Nizozemske odšel v New York. Vendar je v novi domovini živel le nekaj let. Umrl je zaradi okužbe ledvic v New Yorku 11. januarja 1941 v starosti 72 let v bolnišnici Mount Sinai. Lassen je bil pokopan na zgodovinskem pokopališču Beth Olom v Queensu v New Yorku.

Po njem so poimenovane številne uvodne različice šaha, kot so Laskerjeve variacije v daminem gambitu (1.d4 d5 2.c4 e6 3.Nc3 Nf6 4.Bg5 Be7 5.e3 0-0 6.Nf3 h6 7.Bh4 N4 ) in Evansov gambit (1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 3.Bc4 Bc5 4.b4 G:b4 5.c3 Ga5 6.0-0 d6 7.d4 Bb6). Lasker je bil erudit, doktor matematične fakultete, avtor znanstvenih disertacij in knjig, izjemen poznavalec igre GO, odličen igralec bridža in soavtor iger.

8. Spominska plošča v Barlinki na ul. Khmelna 7 v spomin na Emanuela Laskerja,

Vir:

Barlinek (8, 9), rojstni kraj "kralja šaha", je gostil mednarodni šahovski festival v spomin na D. Emanuela Laskerja. Obstaja tudi lokalni šahovski klub "Lasker" Barlinek.

9. Parkiraj jih. Emanuel Lasker v Barlineku,

Vir:

Šahovska abeceda

ptičji prvenec

Ptičja odprtina je veljavna, čeprav redka, šahovska odprtina, ki se začne z 1.f4 (slika 12). Beli prevzamejo nadzor nad poljem e5 in dobijo priložnost za napad za ceno rahlega oslabitve kraljeve strani.

To otvoritev je omenil Luis Ramirez de Lucena v svoji knjigi Repetición de amoresy arte de ajedrez, con 150 juegos de partido (Razprava o ljubezni in šahovski umetnosti s sto petdesetimi primeri iger), objavljeni v Salamanci (Španija). leta 1497 (13) . Do danes se je ohranilo osem znanih izvodov izvirne izdaje.

Vodilni angleški šahist devetnajstega stoletja Henry Edward Bird (14) je analiziral in uporabljal to otvoritev v svojih igrah od leta 1855 40 let. Leta 1885 je The Hereford Times (tednik, ki izhaja vsak četrtek v Herefordu v Angliji) poimenoval Byrdovo otvoritev uvodno potezo 1.f4, in to ime je bilo običajno. Zagovornik Byrdove otvoritve je bil tudi danski velemojster Bent Larsen, vodilni svetovni šahist 60. in 70. let.

13. Stran iz najstarejše tiskane šahovske knjige, katere izvodi so se ohranili do danes - Luis Lucena "Repetición de amores y arte de ajedrez, con 150 juegos de partido"

14. Henry Edward Byrd, :ródło: 

Glavni in najpogosteje uporabljen odziv v tem sistemu je 1..d5 (diagram 15), t.j. igra se razvija kot pri nizozemski obrambi (1.d4 f5), le z obrnjenimi barvami, vendar ima v tej različici Byrdove uvodne bele dodatno tempo večji od . Najboljša poteza, ki jo imajo beli zdaj, je 2.Nf3. Vitez nadzoruje e5 in d4 in ne dovoli črnim, da preizkusijo kralja s Qh4. Potem lahko igramo na primer 2… c5 3.e3 Nf6 z enako pozicijo.

15. Glavna različica Byrdovega začetka: 1.f4 d5

Mednarodni prvak Timothy Taylor v svoji knjigi o Byrdovem uvodu meni, da je glavna obrambna linija 1.f4 d5 2.Nf3 g6 3.e3 Bg7 4.Ge2 Nf6 5.0-0 0-0 6.d3 c5 (16).

16. Timothy Taylor (2005). Bird Opening: podroben prikaz Belih podcenjenih in dinamičnih izbir

Če črni izberejo 2.g3, je priporočen odgovor črnih 2… h5! in dalje, na primer, 3.Nf3 h4 4.S:h4 W:h4 5.g:h4 e5 z nevarnim napadom Črnih.

Gambit Froma

17. Martin Severin Frome, źródło:

Gambit From je zelo agresiven uvod, ki je bil uveden v turnirsko prakso po zaslugi analiz danskega šahovskega mojstra Martina Froma (17), ustvarjalca severnega gambita.

Fromejev gambit nastane po potezah 1.f4 e5 in je eno najbolj priljubljenih nadaljevanj Bird Openinga (diagram 18). Zato mnogi igralci takoj odigrajo 2.e4 in se premaknejo na kraljev gambit, ali pa potem, ko sprejmejo gambit 2.f:e5 d6, odrečejo figuro z igranjem 3.Nf3 d:e5 4.e4

V igri From Gambit se je treba spomniti, da se izognete padcu v past, na primer 1.f4 e5 2.f:e5 d6 3.e:d6 G:d6 (diagram 19) 4.Cc3? Tudi hitro izgubi, kot 4.e4? Hh4+5.g3 Gg3+6.h:g3 H:g3+7.Ke2 Gg4+8.Nf3 H:f3+9.Ke1 Hg3 # Najboljši 4.Nf3. 4… Hh4 + 5.g3 G:g3 + 6.h:g3 H:g3 #

19. Iz gambita položaj po 3... H: d6

V glavni različici Fromovega gambita 1.f4 e5 2.f:e5 d6 3.e:d6 G:d6 4.Nf3 je bodoči svetovni prvak Emanuel Lasker odigral 4…g5 v igri Bird-Lasker v Newcastlu Upon Pont . Tyne leta 1892. Ta različica, ki je danes tudi najpogosteje uporabljena, se imenuje Laskerjeva varianta. Zdaj lahko beli med drugim izbere dva najpogosteje uporabljena igralna načrta: 5.g3 g4 6.Sh4 ali 5.d4 g4 6.Ne5 (če je 6.Ng5, potem 6…f5 z grožnjo h6 in zmago na konju) .

Emanuel Lasker - Johann Bauer, Amsterdam, 1889

Med njima je bila odigrana ena najbolj znanih šahovskih iger v zgodovini. Emanuel Lasker i Johann Bauer v Amsterdamu leta 1889. V tej igri je Lasker žrtvoval oba svoja škofa, da bi uničil pešake, ki so branili nasprotnikovega kralja.

20. Emanuel Lasker - Johann Bauer, Amsterdam, 1889, položaj po 13 Ha2

1.f4 d5 2.e3 Nf6 3.b3 e6 4.Bb2 Ge7 5.Bd3 b6 6.Sc3 Bb7 7.Nf3 Nbd7 8.0-0 0-0 9.Se2 c5 10.Ng3 Qc7 11.Ne5 S: e5 G: e12 Qc5 6.Qe13 (diagram 2) 20… a13? Napačna odločitev, ki je Laskerju omogočila, da žrtvuje glasnike. Boljše je bilo 6…g13 v enakem položaju. 6.Sh14 Sxh5 5.Hxh15 + Beli žrtvuje prvega škofa. 7…K:h15 7.H:h16 + Kg5 8.G:g17 (e.7) 21…K:g17 Zavrnitev žrtvovanja drugega škofa vodi do parjenja. Po 7…f17 sledi 5. Re18 Rf5 6.Ff19, ki mu sledi 3.Reg20, po 3…f17 pa zmaga 6. ali 18. Re6. 18.Qg3 + Kh18 4.Rf7 Črni se morajo odreči svoji dami, da se izognejo mat. 19… e3 19.Wh5 + Qh20 3.W:h6 + W:h21 6.Qd6 (diagram 22) Ta poteza, ki napada oba črna škofa, vodi do Laskerjeve materialne in pozicijske prednosti. 7… Bf22 22.H: b6 Kg23 7.Wf7 Wab24 1.Hd8 Wfd25 7.Hg8 + Kf26 4.fe8 Gg27 5.e7 Wb28 6.Hg7 f29 6.W: f6 + G: f30 6.H: f6 31.Hh6 + Ke8 32.Hg8 + K: e7 33.H: b7 Wd6 34.H: a7 d6 35.e: d6 c: d4 36.h4 d4 37.H: d4 (diagram 3) 38-3.

21. Emanuel Lasker – Johann Bauer, Amsterdam, 1889, položaj po 17.G: g7

22. Emanuel Lasker - Johann Bauer, Amsterdam, 1889, položaj po 22Qd7.

23. Emanuel Lasker - Johann Bauer, Amsterdam, 1889, položaj, v katerem se je Bauer predal.