Ali veste, kaj pomenijo te kratice?

Sodobni avtomobili so preprosto natrpani z najrazličnejšimi sistemi, katerih primarna naloga je povečati varnost in udobje v vožnji. Slednji so označeni z nekaj črkovnimi okrajšavami, ki običajnim uporabnikom vozil običajno ne pomenijo malo. V tem članku bomo poskušali ne samo razložiti njihov pomen, ampak tudi razložiti princip delovanja in lokacijo v vozilih, ki jih ponujajo najbolj znani proizvajalci avtomobilov.

Pogosti, a so znani?

Eden najbolj pogostih in prepoznavnih sistemov, ki vplivajo na varnost vožnje, je protiblokirni zavorni sistem, tj. ABS (ang. Anti-lock braking system). Načelo njegovega delovanja temelji na nadzoru vrtenja koles, ki ga izvajajo senzorji. Če eden od njih zavije počasneje od drugih, ABS zmanjša zavorno silo, da prepreči zatikanje. Od julija 2006 morajo biti vsi novi avtomobili, prodani v Evropski uniji, vključno s Poljsko, opremljeni z ABS.

Pomemben sistem, nameščen na sodobnih avtomobilih, je sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah. TPMS (iz angl. Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah). Načelo delovanja temelji na spremljanju tlaka v pnevmatikah in opozarjanju voznika, če je prenizek. To v večini primerov izvajajo brezžični senzorji tlaka, nameščeni znotraj pnevmatik ali na ventilih, z opozorili, prikazanimi na armaturni plošči (neposredna možnost). Po drugi strani pa se pri vmesni različici tlak v pnevmatikah ne meri neprekinjeno, temveč se njegova vrednost izračuna na podlagi impulzov iz sistemov ABS ali ESP. Z evropskimi predpisi so od novembra 2014 tlačni senzorji postali obvezni na vseh novih vozilih (prej je bil TPMS obvezen za vozila s pnevmatikami run-flat).

Drug priljubljen sistem, ki je del standardne opreme vseh vozil, je elektronski program stabilnosti, skrajšano ESP (jap. elektronski stabilizacijski program). Njegova glavna naloga je zmanjšati drsenje avtomobila med vožnjo po ovinkih. Ko senzorji zaznajo takšno situacijo, elektronski sistem zavira eno ali več koles, da ohrani pravilno pot. Poleg tega ESP posega v nadzor motorja z določanjem stopnje pospeška. Pod znano okrajšavo ESP sistem uporabljajo Audi, Citroen, Fiat, Hyundai, Jeep, Mercedes, Opel (Vauxhall), Peugeot, Renault, Saab, Škoda, Suzuki in Volkswagen. Pod drugo kratico - DSC, ga najdemo v avtomobilih BMW, Ford, Jaguar, Land Rover, Mazda, Volvo (pod nekoliko razširjeno kratico - DSTC). Drugi izrazi ESP, ki jih lahko najdete v avtomobilih: VSA (uporablja ga Honda), VSC (Toyota, Lexus) ali VDC - Subaru, Nissan, Infiniti, Alfa Romeo.

Manj znano, a bistveno

Zdaj je čas za sisteme, ki bi morali biti v vašem avtomobilu. Eden izmed njih je ASR (iz angleščine Acceleration Slip Regulation), tj. sistem, ki preprečuje zdrs kolesa pri speljevanju. ASR s pomočjo posebnih senzorjev preprečuje zdrs koles, na katera se prenaša pogon. Ko slednji zazna zdrs (zdrs) enega od koles, ga sistem blokira. V primeru zdrsa celotne osi elektronika zmanjša moč motorja z zmanjšanjem pospeškov, pri starejših modelih avtomobilov je sistem zasnovan na ABS-u, pri novejših pa je funkcijo tega sistema prevzel ESP. Sistem je še posebej primeren za vožnjo v zimskih razmerah in za vozila z močnimi pogonskimi sklopi. Ta sistem, imenovan ASR, je nameščen na Mercedesih, Fiatih, Roverjih in Volkswagenih. Kot TCS ga bomo srečali pri Fordu, Saabu, Mazdi in Chevroletu, TRC pri Toyoti in DSC pri BMW.

Pomemben in nujen sistem je tudi sistem za pomoč pri zaviranju v sili – BAS (iz angleščine Brake Assist System). Pomaga vozniku v prometni situaciji, ki zahteva nujen odziv. Sistem je povezan s senzorjem, ki določa hitrost pritiska na zavorni pedal. V primeru nenadne reakcije voznika sistem poveča tlak v zavornem sistemu. Posledično je polna zavorna sila dosežena veliko prej. Pri naprednejši različici sistema BAS se dodatno aktivirajo varnostne utripalke ali utripajo zavorne luči, ki opozarjajo druge voznike. Ta sistem je zdaj vedno bolj standardni dodatek sistemu ABS. BAS je pod tem imenom ali krajše BA nameščen na večini vozil. Pri francoskih avtomobilih najdemo tudi kratico AFU.

Sistem, ki izboljša varnost vožnje, je seveda tudi sistem EBD (ang. Electronic Brakeforce Distribution), ki je korektor porazdelitve zavorne sile. Princip delovanja temelji na samodejni optimizaciji zavorne sile posameznih koles, tako da vozilo ohranja izbrani kolotek. To je še posebej uporabno pri upočasnjevanju v ovinkih na cesti. EBD je sistem za pospeševanje delovanja ABS, ki je v mnogih primerih del standardne opreme novih modelov avtomobilov.

Vredno priporočila

Med sistemi, ki zagotavljajo varnost vožnje, najdemo tudi sisteme, ki povečujejo potovalno udobje. Eden izmed njih je ACC (angleški prilagodljivi tempomat), tj. aktivni tempomat. To je dobro znani tempomat, ki ga dopolnjuje sistem za samodejno uravnavanje hitrosti glede na prometne razmere. Njegova najpomembnejša naloga je vzdrževanje varnostne razdalje do spredaj vozečega vozila. Po nastavitvi določene hitrosti avto samodejno upočasni, če je na cestišču tudi zavora, in pospeši, ko zazna prosto pot. ACC je znan tudi pod drugimi imeni. Na primer, BMW uporablja izraz "aktivni tempomat", medtem ko Mercedes uporablja imena Speedtronic ali Distronic Plus.

Pri pregledovanju map z novimi modeli avtomobilov pogosto najdemo okrajšavo AFL (prilagodljive sprednje luči). Gre za tako imenovane prilagodljive žaromete, ki se od klasičnih razlikujejo po tem, da omogočajo osvetlitev ovinkov. Njihova funkcija se lahko izvaja na dva načina: statično in dinamično. Pri vozilih s statično osvetlitvijo ovinka lahko poleg običajnih žarometov vključite tudi dodatne luči (npr. meglenke). Nasprotno pa pri sistemih dinamične osvetlitve snop žarometov sledi premikom volana. Sisteme prilagodljivih žarometov najpogosteje najdemo v nivojih opreme z biksenonskimi žarometi.

Prav tako velja biti pozoren na sistem za opozarjanje na vozni pas. AFIL sistemker gre za to, opozarja na prečkanje izbranega voznega pasu s kamerami, nameščenimi pred avtomobilom. Sledijo smeri prometa, sledijo črtam, ki so narisane na pločniku in ločujejo posamezne pasove. V primeru trka brez smernika sistem voznika opozori z zvočnim ali svetlobnim signalom. Sistem AFIL je nameščen na avtomobilih Citroen.

V zameno pod imenom Asistenca za vozni pas najdemo ga pri Hondah in avtomobilih skupine VAG (Volkswagen Aktiengesellschaft).

Sistem, ki ga je vredno priporočiti predvsem tistim, ki pogosto potujejo na dolge razdalje, je Opozorilo voznika. To je sistem, ki spremlja utrujenost voznika z nenehnim analiziranjem, kako se ohranjata smer vožnje in gladkost gibanja volana. Na podlagi zbranih podatkov sistem zazna vedenja, ki lahko na primer kažejo na zaspanost voznika, in ga nato opozori s svetlobnim in zvočnim signalom. Sistem Driver Alert se uporablja v Volkswagnu (Passat, Focus), pod imenom Attention Assist pa v Mercedesu (razreda E in S).

So (za zdaj) samo pripomočki ...

Za konec pa še nekaj sistemov, ki izboljšujejo varnost vožnje, a imajo različne pomanjkljivosti – od tehničnih do cenovnih, zato jih je treba – vsaj zaenkrat – obravnavati kot zanimive pripomočke. Eden od teh čipov BLIS (angleški informacijski sistem za mrtve kote), katerega naloga je opozarjanje na prisotnost vozila v t.i. "Slepo območje". Načelo njegovega delovanja temelji na nizu kamer, nameščenih v stranskih ogledalih in povezanih z opozorilno lučko, ki opozarja na avtomobile v prostoru, ki ga zunanja ogledala ne pokrivajo. BLIS je prvi predstavil Volvo, zdaj pa je na voljo tudi pri drugih proizvajalcih - imenovanih tudi Bočna pomoč. Glavna pomanjkljivost tega sistema je visoka cena: če izberete opcijo, na primer pri Volvu, je strošek doplačila cca. zlot.

tudi zanimiva rešitev. Varnost mesta, torej samodejni zavorni sistem. Njegove predpostavke so preprečiti trčenja ali vsaj zmanjšati njihove posledice do hitrosti 30 km/h. Deluje na osnovi radarjev vgrajenih v vozilo. Če zazna, da se spredaj vozeče vozilo hitro približuje, vozilo samodejno zavira. Čeprav je ta rešitev uporabna v mestnem prometu, je njena glavna pomanjkljivost ta, da zagotavlja popolno zaščito le pri hitrostih do 15 km/h. To bi se moralo kmalu spremeniti, saj proizvajalec pravi, da bo naslednja različica zagotavljala zaščito v območju hitrosti 50-100 km/h. City Safety je del standardne opreme za Volvo XC60 (tam je bil prvič uporabljen), pa tudi za S60 in V60. Pri Fordu ta sistem imenujejo Active City Stop in v primeru Focusa stane dodatnih 1,6 tisočaka. PLN (na voljo samo v različicah bogatejše strojne opreme).

Tipičen pripomoček je sistem za prepoznavanje prometnih znakov. TSR (angleško prepoznavanje prometnih znakov). To je sistem, ki prepoznava prometne znake in o njih obvešča voznika. To je v obliki opozoril in sporočil, prikazanih na nadzorni plošči. Sistem TSR lahko deluje na dva načina: izključno na podlagi podatkov, prejetih iz kamere, nameščene v prednjem delu avtomobila, ali v razširjeni obliki s primerjavo podatkov iz kamere in GPS navigacije. Največja pomanjkljivost sistema za prepoznavanje prometnih znakov je njegova nenatančnost. Sistem lahko voznika na primer zavede, češ da je na določenem odseku možna vožnja z večjo hitrostjo, kot jo kažejo dejanske označbe. Sistem TSR je med drugim na voljo v novem Renaultu Megane Gradcoupe (serijsko pri višjih nivojih opreme). Najdete ga lahko tudi v večini avtomobilov višjega cenovnega razreda, vendar tam lahko njegova dodatna namestitev stane več tisoč zlotov.

Prišel je čas še za zadnjega od v tem članku opisanih sistemov »gadgetov«, s katerim sem imel – moram priznati – največjo težavo pri razvrščanju po uporabnosti. To je dogovor NV, tudi skrajšano NVA (iz angleščine Night Vision Assist), ki se imenuje sistem nočnega vida. Vozniku naj bi olajšal pregled nad cesto, zlasti ponoči ali v slabem vremenu. V sistemih NV (NVA) sta uporabljeni dve rešitvi, ki uporabljata tako imenovane pasivne ali aktivne naprave za nočno opazovanje. Pasivne rešitve uporabljajo ustrezno ojačano razpoložljivo svetlobo. Aktivne železnice - dodatni IR osvetljevalci. V obeh primerih kamere posnamejo sliko. Nato se prikaže na monitorjih na armaturni plošči ali neposredno na vetrobranskem steklu avtomobila. Trenutno je sisteme za nočno opazovanje mogoče najti v številnih modelih višjega in celo srednjega razreda, ki jih ponujajo Mercedes, BMW, Toyota, Lexus, Audi in Honda. Kljub temu, da povečajo varnost (predvsem pri vožnji izven naseljenih območij), je njihova glavna pomanjkljivost zelo visoka cena, enako morate na primer plačati za naknadno vgradnjo BMW serije 7 s sistemom za nočno opazovanje. kot 10 tisoč zł.

Več o sistemih in sistemih, ki se uporabljajo v avtomobilih, lahko izveste v našem Čistila za motorje: https://www.autocentrum.pl/motoslownik/