Z blazinami za … diagnostiko
Članki

Z blazinami za … diagnostiko

Ena največjih težav, s katerimi se lahko srečujejo lastniki vozil po nesreči, je nepravilno delovanje posameznih elementov pasivne varnosti. Težava je tem večja, čim višja je stopnja tehnične dovršenosti sistemov, ki se v njih uporabljajo. V takem primeru je treba natančno diagnostiko podvrči tudi kakšnim ducatom elementov pasivnega varnostnega sistema vozila, ki ga običajno imenujemo SRS.

Z blazinami za ... diagnostiko

SRS, kaj je to?

Najprej malo teorije. Dodatni zadrževalni sistem (SRS) je sestavljen predvsem iz zračnih blazin in zračnih zaves, zložljivih varnostnih pasov in njihovih zategovalnikov. Poleg vsega tega so tu še senzorji, ki obveščajo na primer krmilnik zračne blazine o morebitnem udarcu, ali pomožni sistemi, vključno z vklopom alarma, vklopom gasilnega sistema ali – v najnaprednejši različici - samodejno obveščanje urgentnih služb o nesreči. 

 Z vizijo...

 Ena najpomembnejših komponent sistema SRS so zračne blazine in nanje se bomo osredotočili v tem članku. Kot pravijo strokovnjaki, je treba preverjanje njihovega stanja začeti s tako imenovano organoleptično kontrolo, tj. v tem primeru vizualni nadzor. S to metodo bomo med drugim preverili, ali so na prevlekah in prevlekah za blazine sledi neželenih posegov, vključno z na primer lepljenjem spojev in pritrjevanjem te komponente. Poleg tega iz nalepke, prilepljene na vtičnico, razberemo, ali je serijski krmilnik zračne blazine vgrajen v vozilo ali pa je bil zamenjan, na primer po trčenju. Status vgradnje slednjega je treba preveriti tudi organoleptično. Krmilnik mora biti pravilno nameščen v sredinskem tunelu, med voznikovim in sovoznikovim sedežem. Pozor! Ne pozabite pravilno namestiti "puščice" na ohišje krmilnika. Obrnjena mora biti proti sprednjemu delu avtomobila. Zakaj je tako pomemben? Odgovor je preprost: položaj voznika zagotavlja pravilno delovanje zračnih blazin v primeru nesreče.

… In to s pomočjo testerja

Pred začetkom preizkusa obvezno preberite vsebino nalepke, ki obvešča o datumu uporabe zračnih blazin. Slednja se glede na model avtomobila in proizvajalca giblje od 10 do 15 let. Po tem času je treba blazine zamenjati. Sam pregled se izvaja z diagnostikoskopom ali posebnim blazinastim testerjem. Te naprave med drugim omogočajo določanje serijskih številk krmilnika zračnih blazin, številke zadnje nameščene na določenem vozilu, odčitavanje morebitnih kod napak, kot tudi status celotnega sistema. Najobsežnejši diagnostični obsegi (testerji) omogočajo tudi prikaz električnega tokokroga sistema SRS in s tem natančno nastavitev krmilnika zračnih blazin. Ta informacija je še posebej pomembna, ko je treba zamenjati sam krmilnik.

Senzor kot krmilnik


Vendar, kot vedno, in v primeru diagnostike zračnih blazin, ni enotne učinkovite metode za preverjanje vseh vrst zračnih blazin, ki se uporabljajo v določenem vozilu. Katere blazine so torej problem diagnostikov? Stranske zračne blazine v nekaterih vozilih so lahko problem. To so med drugim stranske zračne blazine, vgrajene v Peugeot in Citroen. Ne aktivirajo se iz glavnega krmilnika zračne blazine, ampak jih aktivira tako imenovani senzor bočnega trka, ki je neodvisen krmilnik sistema SRS. Zato je njihov nadzor nemogoč brez popolnega poznavanja vrste uporabljenega SRI. Druga težava je lahko pravilna diagnoza zračnih blazin, nameščenih v sistemih SRS, opremljenih z zasilnim napajanjem, ali aktiviranje zračnih blazin prek AC. Na srečo lahko takšne težave povzročajo starejši avtomobili, večinoma znamke Volvo, Kia ali Saab. 

Z blazinami za ... diagnostiko

Dodaj komentar