Robot izgine za robotom
Temu, kar nas čaka, ne moremo reči brezposelnost. Zakaj? Ker robotov ne bo manjkalo!
Ko slišimo za robota, ki bi nadomeščal novinarja pri agenciji AP, smo manj šokirani nad raznimi dosedanjimi vizijami avtomatskih tovornjakov v konvojih, avtomatov za starejše, bolne in otroke namesto medicinskih sester in vzgojiteljic, obvodnih poštnih robotov namesto poštarji. , ali sistemi zemeljskih in zračnih dronov na cestah namesto prometne policije. Kaj pa vsi ti ljudje? Z šoferji, medicinskimi sestrami, poštarji in policisti? Izkušnje iz panoge, kot je avtomobilska, kažejo, da robotizacija dela ljudi ne izloči povsem iz tovarne, saj je potreben nadzor ali vzdrževanje, vsega dela pa (še) ne morejo opraviti stroji. Toda kaj se bo zgodilo potem? To ni vsem jasno.
Precej priljubljeno je mnenje, da bo razvoj robotike povzročil povečanje brezposelnosti. Po poročilu Mednarodne zveze za robotiko (IFR), objavljenem pred nekaj meseci, pa so industrijski roboti že ustvarili skoraj 10 milijonov delovnih mest, roboti pa bodo v naslednjih sedmih letih ustvarili med 2 in 3,5 milijona novih delovnih mest. po vsem svetu.
Avtorji poročila pojasnjujejo, da roboti ne jemljejo dela toliko, kot ljudi osvobajajo monotonih, stresnih ali preprosto nevarnih dejavnosti. Po prehodu obrata na robotsko proizvodnjo povpraševanje po kvalificirani človeški delovni sili ne izgine, ampak raste. Trpeli bodo le najmanj kvalificirani delavci. Carl Frey z Univerze v Oxfordu v The Future of Employment, ki je bil objavljen kmalu po omenjeni študiji, napoveduje, da je 47 % delovnih mest v resni nevarnosti, da izginejo zaradi "avtomatizacije delovnih mest". Znanstveniku so očitali pretiravanje, a si ni premislil. Knjiga z naslovom "The Second Machine Age" avtorjev Erika Brynjolfssona in Andrewa McAfeeja (1), ki pišeta o naraščajoči grožnji delovnim mestom z nizkimi kvalifikacijami. »Tehnologija je vedno uničevala delovna mesta, a jih tudi ustvarjala. Tako je bilo zadnjih 200 let,« je v nedavnem intervjuju dejal Brynjolfsson. »Vendar je od devetdesetih let prejšnjega stoletja začel hitro upadati delež delovno aktivnih v celotnem prebivalstvu. Vladne agencije bi morale ta pojav upoštevati pri vodenju ekonomske politike.«
Skupini se je nedavno pridružil tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates, da bi na trg dela prinesel velike spremembe. Marca 2014 je na konferenci v Washingtonu dejal, da bo v naslednjih 20 letih izginilo veliko delovnih mest. »Ne glede na to, ali govorimo o voznikih, medicinskih sestrah ali natakarjih, je tehnološki napredek že v teku. Tehnologija bo odpravila potrebo po službah, zlasti manj kompleksnih (...) Mislim, da ljudje na to niso pripravljeni,« je dejal.
Se nadaljuje številka predmet Boste našli v septembrski številki revije.
