PRO-Pregled-2019
Lanser THAAD med streljanjem. Sistem, v katerem Lockheed Martin dobavlja rakete in radarje Raytheon AN/TPY-2, se je izkazal za uspešnega
sistem z nekaj izvoznega potenciala. Konec pogodbe INF/INF bi lahko pomagal pri prodaji THAAD drugim državam.
Ministrstvo za obrambo ZDA je 17. januarja 2019 objavilo Pregled raketne obrambe. Ta odprti dokument opisuje smer antipolitizma ameriške administracije, ki jo je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa. Pregled, čeprav splošen, je zanimiv, saj nam omogoča oceno rezultatov razvoja ameriških balističnih protiraketnih sistemov z vidika dveh desetletij. Prav tako potrjuje – precej nenamerno – prave namene in selektivnost Washingtona pri njegovem pristopu k spoštovanju razorožitvenih pogodb iz hladne vojne.
Missile Defense Review 2019 (MDR) je zanimiv tudi zaradi številnih drugih, manjših razlogov. Pa čeprav zato, ker gre za prvi dokument tega ranga, ki ga je podpisal sedanji novi obrambni minister Patrick M. Shanahan, ki je januarja zamenjal Jamesa Mattisa. Vendar je bilo treba večino MDR ustvariti pod vodstvom njegovega predhodnika. Nasprotno pa je zmeda zaradi odstopa ali odpustitve Jamesa Mattisa, kot verjetno razlaga sedanji lastnik Bele hiše, verjetno odložila objavo MDR. Ponekod so opazne navedbe o načrtovanih aktivnostih (testi, proizvodnja ipd.) v letu 2018, ki pa, čeprav zamujajo, v MDR ne vsebujejo podatkov o realizaciji teh načrtov ali vsaj navedb, ali so bili – ali poskusi so se na splošno držali rokov. Kot da bi bil MDR kompilacija materiala v daljšem časovnem obdobju.
Ne bomo se osredotočali na politična vprašanja, ki smo jih že omenili na začetku članka. Čeprav jih je MDR poln. Pravzaprav je bolj utemeljitev ameriške orožarske politike kot poročilo o razvoju sistema. Zato se spomnimo najbolj zanimivih argumentov, ki so jih uporabili avtorji MDR.
Obramba je tudi napad
Pentagon pravi, da napovedana MDR temelji na predpostavkah Nacionalne obrambne strategije (NDS) iz let 2017 in 2018 in je v skladu s priporočili iz lanskoletnega Pregleda stanja jedrske energije (NPR). To v bistvu drži. NDP 2018 celo uporablja nekaj infografik o štirih državah, ki jih ima Washington za svoje nasprotnike.
MDR 2019 je bil ustvarjen: […] za boj proti naraščajoči raketni grožnji s strani prevarantskih držav in revizionističnih sil nam, našim zaveznikom in partnerjem, vključno z balističnimi raketami, križarskimi raketami in hiperzvočnimi raketami. Besedišče in slovnica tega izraza - kot iz govorov tovariša Wieslawa ali Georgea W. Busha - sta tako očarljiva, da se nismo odrekli citiranju. V vsakem primeru je celoten MDR napisan v tem jeziku. Seveda sta »rdeči državi« Islamska republika Iran in Demokratična ljudska republika Koreja, »revizionistični sili« pa sta Ruska federacija in Ljudska republika Kitajska.
A pustimo jezik politične propagande ob strani, saj ima MDR 2019 veliko bolj prepričljive trditve. Že na samem začetku smo izrecno razložili, proti komu je usmerjen ameriški program protiraketne obrambe – proti Rusiji in Kitajski. Ruski politiki (in verjetno kitajski politiki) so končno zadovoljni, da nek dokument ameriške vlade potrjuje njihove leta stare obtožbe o razlogih za enostranski odstop ZDA od pogodbe ABM iz leta 1972. Zakaj Washington doslej vztrajno zanika.
Drug zanimiv vidik MDR je, da jasno navaja, da je trenutna ameriška doktrina protibalističnih izstrelkov (ali širše protibalističnih izstrelkov) sestavljena iz treh komponent. Prvi je uporaba strogo obrambnih sistemov, ki morajo odkriti in uničiti sovražne rakete med letom, preden dosežejo svoje cilje. Druga je tako imenovana pasivna zaščita, ki vam bo omogočila, da se spopadete s posledicami tistih sovražnih raket, ki dosežejo ZDA (to temo bomo preskočili, govorimo preprosto o civilni obrambi, za katero je odgovorna FEMA). Tretja komponenta doktrine je udariti po strateškem arzenalu teh nasprotnikov »sredi spopada«. Tudi ta tema v MDR ni preveč razvita, vendar se domneva, da govorimo o preventivnih konvencionalnih napadih z obstoječim arzenalom ali novim orožjem. V slednjem primeru govorimo o tako imenovanem PGS (Prompt Global Strike, WiT 6/2018). Poudarjamo, da je beseda »vodilni« naša interpretacija, MDR pa je ne izrazi tako. Prav tako ne pomeni, da gre za preventivni jedrski napad. Poleg tega avtorji MDR neposredno krivijo Rusijo za takšne načrte - preventivni jedrski napad. Washington Rusiji pripisuje lastne vojaške koncepte že dolgo, a to projekcijo bomo analizirali kdaj drugič. Opozorimo le, da je mnenje o možnosti uničenja pomembnega dela strateškega termonuklearnega orožja Rusije ali Kitajske (na primer podzemnih lansirnikov balističnih raket) samo s konvencionalnim orožjem zelo optimistično.
