Vozili smo se: Ducati Hypermotard
Hypermotard se je rodil skoraj deset let kasneje, leta 2007, in bil je čas za posodobitev. Družino sestavljajo trije člani: poleg standardnega Hypermotarada 939 sta še dirkalni Hypermotard 939 SP in pohodniška Hyperstrada.
Pridružuje se jim nova enota Testastretta 11° s prostornino 937 kubičnih centimetrov, večja od prejšnje z 821 kubičnimi centimetri in zato drugačnih dimenzij. Večja kot je luknja agregata, ki je imela pri prejšnjem modelu premer 88 mm - pri novem 94 mm - novi so bati, drugačna je ročična gred. Posledično je agregat nekoliko zmogljivejši, saj ima zdaj namesto 113 110 "konjev", 18 odstotkov več navora, predvsem v srednjem območju delovanja (pri 6.000 vrtljajih). Že pri 7.500 vrtljajih je navor za 10 odstotkov višji od prejšnjega stroja, agregat ima po novem dodan nov hladilnik olja, ki mu pomaga pri hlajenju, z novim izpušnim sistemom pa izpolnjuje tudi okoljski standard Euro 4.
Tri osebe iz iste družine
Hypermotard je torej večnamenski stroj, saj ga kot multidisciplinarnega specialista iz Bologne lahko uporabljamo v različnih okoljih – seveda v različnih različicah modela. Ducatijev mož Paul Ventura in Domenico Leo nam v tehnični predstavitvi povesta nekaj več o standardnem 939. Preden se odpravita v samostan Montserrat, predstavita dodatne elemente, ki so jih med prenovo rešili v Bologni, predvsem LED indikatorje in nekoliko drugačna kontra armatura, kjer je nov tudi indikator prestav.
Bistvena razlika med vsemi tremi modeli je v opremi in s tem v teži posameznega modela. Standardni model na tehtnici tehta 181 kilogramov, model SP 178 kilogramov, Hyperstrada pa 187 kilogramov. Imajo tudi drugačno vzmetenje, pri osnovnem modelu in pri Hyperstardu sta Kayaba in Sachs, pri SP pa žlahtni Öhlins, razlikujejo se medosne razdalje in višina sedeža od tal. Dirkalni WC izstopa tudi po zavorah, nizu radialnih zavor Brembo Monoblock, zasnovanih za steze, in ima tudi drugačen izpostavljen izpušni sistem iz titana. Ima več delov iz ogljikovih vlaken, magnezijeva platišča in dirkalna pedala.
Težave na cesti
Sedmica na običajnem 939. Čeprav ima motocikel prostornino 937 ccm, je uradno ime prostorninsko "zvišano" za dva centimetra, ker se bolje sliši in bere. Vsaj tako pravijo v Bologni. Moj je bel, z registrsko številko 46046 (ha!), na katerega me spominja Gigi Soldano, legenda med motoristi in Rossijev dvorni ostril. Dobro dobro. Tako sem se v dežju podal na testni krog, ki me je od hipodroma popeljal po pobočjih parka in pogorja Montserrat (v katalonščini pomeni "žaga"), najprej proti Rieri de Marganell in končno do Samostan Montserarrat. Nad položajem sem najprej nekoliko presenečen – zaradi širšega krmila od voznika zahteva iztegnjenost komolcev, hkrati pa je položaj nog bolj kot pri terenskih motociklih ali superbikih. . Enako velja za pedale, ki so blizu naprave. Podobno je sedež ozek in dolg, prostora za potnika je dovolj, nižji pa bodo imeli težave z višino sedeža. Zato lahko nastavite nekoliko nižje. Hladno je, manj kot deset stopinj, dežuje in enoto je treba najprej dobro ogreti. Nato vozim po ovinkastih španskih cestah glede na vremenske razmere, kolega pred menoj me je dvakrat stresel na mestih, kjer sta blato in voda tekla po cestišču, Ducati me ni "brcnil" niti enkrat. Če je bil razmeroma stabilen tudi v močnem dežju, se ga je splačalo preizkusiti tudi v suhem vremenu. No, na srečo je bila cesta, ki se približno 10 kilometrov vzpenja po dolini proti samostanu Montserrat, suha in tam je bilo mogoče preizkusiti, česa zmore novi Hypermotard. Predvsem v tesnih in ozkih ovinkih dokazuje svojo okretnost, na izhodih pa je dovolj (zdaj več) moči, da ga lahko z odločnim stiskanjem motocikla v srednjem in zgornjem območju avtomobila ležerno postavimo na zadnji del. kolo. . Elektronika (Ducati Riding Modes - način delovanja motorja in Ducati Traction Control - nadzor oprijema zadnjega kolesa) in ABS se med popravilom nista spreminjala.
besedilo: Primož Ûrman foto: zavod
