vesoljski turizem
Vojaška oprema

vesoljski turizem

Prva letalonosilka WK2 se je imenovala "Eva" po Bransonovi materi.

Koncepti nizkocenovnih vesoljskih plovil za balistične lete s posadko obstajajo že trideset let. Pri načrtovanju in gradnji takšne ladje so sodelovala različna podjetja in posamezniki, vendar so se vsa prizadevanja končala v fiasku. V najboljšem primeru so bili ustvarjeni modeli, in če je prišlo do poskusne vožnje modela, potem se je običajno končalo na višini nekaj sto metrov. To se je dramatično spremenilo leta 2004, ko je Scaled Composites uspešno dvignil svoj mali raketoplan s posadko, znan kot SpaceShipOne, na več kot 100 km. A kljub obetavnim rezultatom je bilo treba na prvi potniški let čakati skoraj dve desetletji.

Najprej je treba pojasniti, da ni fizične definicije višine, s katere se prostor začne. Ne moremo ga povezati z zemeljsko atmosfero, saj so njegovi sledovi prisotni že na razdalji deset tisoč kilometrov od površja Zemlje, medtem ko se gravitacijska prevlada našega planeta razteza na okoli milijon in pol kilometrov, ko sila iz sonce končno prevzame oblast. Medtem lahko sateliti več mesecev uspešno krožijo na višini le okoli 250 km, pa vendarle se težko odrečejo pridevniku vesoljski.

Ker veliko držav ali organizacij uporablja različne definicije pojma "vesoljski polet", kar pogosto vodi do zapletov ali celo sporov, je treba glede te teme podati nekaj kriterijev. FAI (International Aeronautical Federation) je mnenja, da je »Karmanova črta« (ki jo je sredi 100. stoletja teoretično opredelil Theodor von Karman) meja med zračnimi in vesoljskimi leti na višini 100 km nad morjem. Njegov ustvarjalec se je odločil, da je s takšno zgornjo mejo gostota atmosfere prenizka, da bi katero koli letalo, ki med letom uporablja vzgon, lahko nadaljevalo vodoravni let. V skladu s tem FAI deli vesoljske polete na balistične in orbitalne, med prve pa spadajo vsi, pri katerih je dolžina orbite nad 40 km in krajša od 000 km.

Pomenljivo je, da bi moral biti rezultat tega načina izračuna neuspeh leta Jurija Gagarina na vesoljskem plovilu Vostok kot orbitalne misije, saj je bila dolžina leta od vzleta do pristanka približno 41 km, od tega več kot 000 2000 km je bilo pod zahtevano zgornjo mejo. Kljub temu je let priznan - in prav je tako - orbitalen. Balistični vesoljski poleti vključujejo tudi dva raketna leta X-15 in tri raketne polete SpaceShipOne FAI.

COSPAR (Odbor za vesoljske raziskave) opredeljuje kot umetni zemeljski satelit objekt, ki je naredil vsaj en obrat okoli našega planeta ali ostal zunaj njegove atmosfere vsaj 90 minut. Ta definicija je še bolj problematična, saj ne samo, da ne določa, niti poljubno, razpona atmosfere do zgornje meje 100 ali 120 km, ampak vnaša tudi zmedo. Navsezadnje se pojem "orbita" lahko nanaša na letalo ali celo balon (taki primeri so že bili zabeleženi) in ne na satelit. Po drugi strani pa USAF (Zračne sile ZDA) in Kongres ZDA podelita naziv astronavt vsakemu pilotu, ki preseže višino 50 milj, tj. 80 m Več pilotov testnega raketoplana X-467 ter dva pilota vesoljskega plovila SpaceShipOne.

Obstaja tudi druga definicija poleta v vesolje, ki jo v celoti deli na primer avtor članka. Govorimo o primeru, ko je bil objekt postavljen v stalno orbito, tj. tako, da je mogoče narediti vsaj en obrat okoli Zemlje brez uporabe motorjev ali aerodinamičnih površin. Če iz nekega razloga (test vesoljskega plovila ali okvara nosilne rakete) predmet ni bil satelitiziran, potem lahko govorimo o balističnem vesoljskem letu. Kot je opredeljeno zgoraj, se izraz "vesoljski polet" ne bi smel uporabljati za te lete na visoki nadmorski višini. Zato je samoumevno, da piloti in potniki SpaceShipTwo ne bi smeli trditi, da so astronavti, a to zagotovo niso.

V zadnjem času se pojavlja tudi izraz mezonavt, ki postaja vse bolj priljubljen. Opisuje človeka, ki bo dosegel višino od 50 do 80 km nad površjem Zemlje, torej znotraj mezosfere, ki se razteza od 45-50 do 85-90 km. Kot bomo videli pozneje, bodo mezonavti pomembno prispevali k vesoljskemu turizmu.

Virgin Galactic in SpaceShipTwo

Sredi leta 2005, po uspehu Scaled Composites in njegovega sistema White Knight/SpaceShipOne, je komunikacijski in potovalni magnat Richard Branson skupaj s priznanim graditeljem letal Burtom Rutanom ustanovil Virgin Galactic, ki je postal prva redna balistična letalska družba s posadko. Njegovo floto naj bi sestavljalo pet SpaceShipTwos, ki bi lahko prepeljali šest potnikov in dva pilota na nepozaben let.

Branson je izračunal, da bo v nekaj letih dobiček podjetja presegel milijardo dolarjev. Vstopnica za tako ekspedicijo naj bi stala približno 300 dolarjev (prvotno je stala "le" 200 dolarjev), čez čas pa bo ta cena padla na približno 25-30 dolarjev. AMERIŠKI DOLAR. Letala naj bi vzletela z 212 milijonov dolarjev vrednega Spaceport America, zgrajenega v ta namen v Novi Mehiki (steza je bila odprta oktobra 22) in tam pristala.

Richard Branson je brez teže.

Balistični let ne bo na voljo vsem. Imeti bodo morali vsaj povprečno zdravje, saj bodo G-sile med vzletom in pristankom na ravni g + 4-5. Zato bodo morali poleg osnovnih zdravniških pregledov opraviti še preobremenitveni test g + 6-8 v centrifugi. Od približno 400 prijavljenih, ki so že kupili vozovnice za prve lete, jih je približno 90 % že uspešno prestalo. Seveda sta tako nosilka, imenovana White Knight Two (WK2), kot raketoplan SpaceShipTwo (SST) ne le precej večja, ampak tudi konstrukcijsko drugačna od svojih predhodnikov.

WK2 oziroma model 348 je dolg 24 m, ima razpon 43 m in ima nosilnost 17 ton na nadmorski višini 18 km. Poganjata ga dva para turboventilatorskih motorjev Pratt in Whitney PW308A. Kompozitno letalo je bilo zgrajeno kot dvotrupno letalo v ožjem pomenu besede. Ena od stavb je kopija SST, zato bo uporabljena kot vadbeni objekt. Simulacija ne bo zajemala samo preobremenitve, ampak tudi breztežnost (do nekaj sekund). Druga zgradba bo ponujena potnikom, ki želijo videti naš planet z višine več kot 20 km. Prvi primerek WK2 je N348MS, ime pa je VMS (Virgin Mothership) Eve, v čast Bransonovi materi. Letalo je prvič poletelo 21. decembra 2008, pilotirala sta ga Siebold in Nichols. Virgin Galactic je naročil dva primerka WK2, drugi, ki še ni pripravljen, se bo verjetno imenoval VMS Spirit of Steve Fossett, po slavnem letalcu, aeronavtu in popotniku.

Dodaj komentar