Karel Dorman je edini
Fregata LCF razreda Tromp se polni z gorivom pri Porterju. Omembe vredni so velika pilotska kabina, jambori PAC, žerjavi, hibridne ledene bočne votline, pristajalna plovila in reševalna plovila. Večina elektronskih sistemov je osredotočena na integriran drog. Koninkleike Marine Photos
Bralci, ki jih zanimajo sodobne ladje, so verjetno opazili, da so oskrbovalne in transportne enote oziroma širše logistične enote pomemben člen v globalno delujočih flotah. Vse bolj so to velike in vsestranske ladje, ki v svoji zasnovi združujejo lastnosti, značilne za več razredov starejših generacij. To je rezultat prepotrebnega varčevanja pri oborožitvi, pa tudi premika težišča pomorskih operacij iz oceanskih v obalne vode z oddaljenih območij sveta.
Oktobra 2005 je ministrstvo za obrambo v Haagu objavilo Marinestudie 2005 (bela knjiga), ki je bil sveženj predlogov za sestavo mornariških sil in spremembo prioritet, ki je vseboval zamisli o enotah, ki so dolgoročno najprimernejše za naloge. Odločeno je bilo predvsem opustiti še zelo mlade fregate tipa M, zgrajene za potrebe hladne vojne (dve sta bili shranjeni in posodobljeni). Njihovi stroški so omogočili hitro prodajo v tujini (Čile, Portugalska, Belgija). Izpraznjeno mesto v vrstah naj bi zasedle štiri oceanske patruljne ladje tipa Holland. Poleg tega je bila sprejeta odločitev o izgradnji skupne logistične ladje (JSS), »skupne logistične ladje«.
Kontroverzna narava
Predpostavke za JSS je oblikovala Uprava za obrambno oskrbo (Defense Materieel Organisatie - DMO). Kot rezultat analize je bil poudarek na novih metodah projiciranja energije iz morja in vse večji potrebi po delu v "rjavih" vodah. Izkazalo se je, da vedno več enot deluje blizu obale, podpira delovanje na njej, vse do razvoja notranjega delovanja. To ne pomeni le potrebe po prevozu vojakov in opreme, temveč tudi možnost zagotavljanja logistične podpore z morja v začetni fazi delovanja kopenskih sil. Hkrati je bilo opozorjeno na potrebo po zamenjavi starega flotnega tankerja ZrMs Zuiderkruis (A 832, napisano februarja 2012). Želja po omejitvi stroškov je privedla do odločitve o združitvi virov za reševanje teh – nekoliko protislovnih – nalog na eni platformi. Tako funkcije JSS vključujejo tri glavne vidike: strateški transport, obnavljanje tankerjev in trdnih zalog ladij na morju ter podporo bojnim operacijam na obali. To je zahtevalo ustanovitev enote, ki je sposobna skladiščiti, prevažati, samonakladati in razkladati zaloge, gorivo, strelivo in opremo (na morju in v pristaniščih z različno infrastrukturo), zagotavljati zračne operacije z uporabo težkih transportnih helikopterjev, opremljenih tudi z medicinsko, tehnično in logistične zmogljivosti, kot tudi dodatne namestitve za osebje (odvisno od narave misije) ali evakuirano vojsko ali civiliste. Slednje je bilo posledica dodatnih zahtev za sodelovanje v humanitarnih misijah in evakuaciji ljudi. Kot se je izkazalo, je koncept "humanitarne misije", ki je za nas nekoliko abstrakten, postal prvi ukrep nove ladje in pred začetkom njene službe!
Delo za opredelitev DMO je bilo zaključeno leta 2004, že takrat s pomočjo urada Damen Schelde Naval Shipbuilding (DSNS) v Vlissingenu, bodočega izvajalca enote. Zahtevali so fleksibilen pristop k problematiki in pogosto dostopanje do finančnih in tehničnih kompromisov ter usklajevanje treh zgoraj omenjenih principov glede mase, prostornine in lokacije posameznih delov ladijske konstrukcije. Poleg tega je bilo treba izpolniti stroge varnostne in okoljske zahteve. Vse to je vplivalo na končno podobo enote, ki je bila posledica prilagajanja potrebe po prevzemu ustrezne zaloge goriva, dolžine tovornih vodov, pristajališča, dimenzij hangarja in ro-ro palube ter ločevanje skladišč streliva od zabojnikov z vnetljivo tekočino. Tak pristop k oblikovanju notranjosti ladje pa je vplival na druge pomembne odločitve – predvsem na transportne poti. Biti morajo čim krajši in dobro povezani z lokacijo opreme za ravnanje s tovorom na krovu ter dostopom do barž in helikopterjev. Ločen problem, ki ga je treba obravnavati, so bile spreminjajoče se zahteve glede odpornosti na udarce, odpornosti proti poplavam in akustičnega podpisa opreme strojnice in ladje.
Junija 2006 se je v pričakovanju parlamentarne odobritve programa začelo nadaljnje konceptualno delo. JSS je tedaj predvideval vstop v formacijo 2012 ob predpostavki, da
da bo gradnja patrulj Holland in JSS potekala vzporedno. Vendar pa so omejene možnosti njihovega financiranja pripeljale do navedbe prioritete – patruljnih ladij. Posledica tega je skoraj dveletni premor v programu, ki smo ga izkoristili za dodatno optimizacijo stroškov in predprodukcijo.
Konec prvega četrtletja 2008 je DMO oblikoval zahteve glede uspešnosti za JSS in kmalu stopil v stik z DSNS s prošnjo za ponudbe. Treba je bilo sprejeti kompromise, da bi ohranili ceno na enoto na ravni 2005 milijonov evrov, ki jo je parlament sprejel leta 265, kljub njeni velikosti in kompleksnosti. Med sprejetimi omejitvami so bile: zmanjšanje največje hitrosti z 20 na 18 vozlov, odstranitev enega od 40-tonskih žerjavov, znižanje nadgradnje na raven, predvideno za bivalne kabine, zmanjšanje višine hangarja ali odprava sežigalnice.
Kljub tem prilagoditvam splošna postavitev enote od začetka načrtovanja ni bila deležna večjih sprememb. Potreba po delovanju v različnih regijah sveta in široke transportne možnosti so prisilile k uporabi velike karoserije. To je bilo težko združiti s sposobnostjo delovanja v plitvi vodi v neposredni bližini neoborožene obale, zato ta funkcija sploh ni potrebna. Učinkovito ga nadomesti transportni helikopter ali desantno plovilo. Delovanje na odprtem morju jim olajša velika, stabilna trupna »logistika«. Na njegovo silhueto najbolj vplivata velikost in lokacija pilotske kabine, kar je posledica potrebe po hkratnem upravljanju dveh dvorotorskih težkih helikopterjev Boeing CH-47F Chinook. Uporaba teh strojev je določila tudi velikost in lokacijo hangarja - ker nimajo zložljivih lopatic rotorja, ga je bilo treba postaviti na pristajališče in uporabiti velika vrata. Njegova višina je bila prvotno predvidena za zamenjavo glavnih zobnikov, vendar so jo, kot že omenjeno, nazadnje opustili. Namesto chinookov bo v hangarju šest manjših NH90 z zloženimi kraki rotorja. Helikopterji naj bi postali pomembno sredstvo za hiter prevoz osebja in delov tovora.
Drugi pomemben prostor na ladji v smislu strateškega transporta je tovorna paluba za prikolice (ro-ro). Ima površino 1730 m2 in ima 617 m dolgo tovorno linijo za najem tovora, a ne samo. To je fleksibilen del trupa, visok 6 m, kjer se lahko skladiščijo tudi kontejnerji in palete. Ro-ro krov je s pristajališčem povezan s 40-tonskim dvigalom, katerega ploščad je zasnovana za prevoz Chinooka, vendar z razstavljenim rotorjem. Zahvaljujoč temu je pilotsko kabino mogoče napolniti tudi z vozili ali tovorom v standardnih paketih, kar skupaj s površino hangarja daje dodatnih 1300 m nakladalne linije. Dostop do ro-ro palube z zunanje strani omogoča hidravlično dvignjena rampa z nosilnostjo 100 ton, ki se nahaja v desnem zadnjem kotu trupa.
Pomembna faza v transportni verigi je pretovor najtežjega tovora na morju na barže ali pontonske parke. Najboljša rešitev bi bila uporaba pomola na krmi ladje. Vendar bo to zapletlo zasnovo napeljave in povečalo stroške gradnje na enoto. Zato je bila uporabljena kratka krmna rampa, pri približevanju kateri se lahko barka rahlo potopi v vdolbino v trupu in zapusti lastno premčno rampo, vzame tovor (na primer vozilo) neposredno z ro-ro palube. Ta sistem je zasnovan za delovanje z valovi morja do 3 točke. Poleg tega ima ladja dve pristajalni barži za visoke hitrosti, obešeni na vrtljive plošče.
18. decembra 2009 je DMO podpisal pogodbo z DSNS, ki je ustvarila en JSS. Gradnja ZrMs Karel Doorman (A 833) je bila večinoma izvedena v ladjedelnicah Damen v Galatiju.
v romunskem Galacu ob Donavi. Polaganje kobilice je potekalo 7. junija 2011. Nedokončano ladjo so splovili 17. oktobra 2012 in jo odvlekli v Vlissingen, kamor je prispela avgusta 2013. Tam so jo opremili in pripravili za testiranje. Septembra 2013 je ministrstvo za obrambo napovedalo, da bo zaradi finančnih razlogov JSS po končani gradnji naprodaj. Na srečo ta »grožnja« ni bila uresničena. Krst enote je 8. marca 2014 opravila takratna obrambna ministrica Jeanine Hennis-Plasschaert. Vendar pa Doorman ni mogel vstopiti v službo in dokončati nadaljnjih poskusov na morju, kot je bilo predvideno, in to ni bilo zaradi tehničnih težav.
