HALO EARTH v znanstvenem centru Copernicus
Zakaj moramo toliko komunicirati z drugimi? Ali internet res združuje ljudi? Kako potencialnim prebivalcem vesolja povedati o sebi? Vabimo vas na premiero najnovejšega filma, ki je nastal v Planetariju "Nebesa Kopernika". "Hello Earth" nas bo popeljala v svet naših prednikov in v neznane kotičke vesolja. Sledimo jim po vesoljskih sondah, ki prenašajo zemeljsko sporočilo po vesolju.
Želja po stiku z drugo osebo je ena najzgodnejših in najmočnejših človeških potreb. Naučimo se govoriti skozi odnose z drugimi. Ta sposobnost nas spremlja vse življenje in je najbolj naraven način komuniciranja. Kateri jezik so govorili prvi ljudje? Pravzaprav teh prvih načinov komuniciranja skoraj ne moremo imenovati govora. Najlažje jih je primerjati s tistimi, ki jih artikulirajo majhni otroci. Najprej izzovejo najrazličnejše joke, nato posamezne zloge, na koncu pa se naučijo besed in cele stavke. Razvoj govora - povečanje števila besed, oblikovanje zapletenih stavkov, uporaba abstraktnih konceptov - je omogočilo natančno posredovanje vedno bolj zapletenih informacij. Zahvaljujoč temu je bila priložnost za sodelovanje, razvoj tehnologije, znanosti, tehnologije in kulture.
Vendar se je v določenih okoliščinah govor izkazal za nepopolnega. Naš glasovni obseg je omejen in človeški spomin je nezanesljiv. Kako ohraniti informacije za prihodnje generacije ali jih prenesti na večjo razdaljo? Prvi simboli, ki jih danes poznamo iz skalnih poslikav, so se pojavili pred 40 tisoč leti. Najbolj znani med njimi prihajajo iz jam Altamira in Lascaux. Sčasoma so bile risbe poenostavljene in spremenjene v piktograme, ki natančno prikazujejo napisane predmete. Začeli so jih uporabljati v četrtem tisočletju pred našim štetjem v Egiptu, Mezopotamiji, Feniciji, Španiji, Franciji. Še vedno jih uporabljajo plemena, ki živijo v Afriki, Ameriki in Oceaniji. Vrnimo se tudi k piktogramom – to so emotikoni na internetu oziroma označevanje predmetov v urbanem prostoru. Revija, ki jo poznamo danes, je nastala hkrati v različnih državah sveta. Najstarejši znani primer abecede sega okoli leta 2000 pr.n.št.. V Egiptu so jo uporabljali Feničani, ki so uporabljali hieroglife za pisanje soglasnikov. Naslednji različici abecede iz te evolucijske linije sta etruščanska in nato rimska, iz katere izhajajo latinske abecede, ki jih uporabljamo danes.
Izum pisave je omogočil natančnejše zapisovanje misli in na manjše površine kot prej. Najprej so uporabili živalske kože, kamnoseke in organske barve, ki so jih nanašali na kamnite površine. Kasneje so odkrili glinene tablice, papirus in končno na Kitajskem razvili tehnologijo proizvodnje papirja. Edini način za razširjanje besedila je bilo njegovo dolgočasno prepisovanje. V srednjeveški Evropi so knjige prepisovali pisarji. Včasih so trajala leta, da sem napisal en rokopis. Samo zahvaljujoč stroju Johannesa Gutenberga je tipografija postala tehnološki preboj. To je omogočilo hitro izmenjavo idej med avtorji iz različnih držav. To je omogočilo razvoj novih teorij in vsaka od njih je imela možnost širiti in ohranjati. Druga revolucija v orodjih za pisanje je bil izum računalnikov in pojav urejevalnikov besedil. Tiskanjem so se pridružili tiskani mediji, knjige pa so dobile novo obliko – e-knjige. Vzporedno z razvojem pisave in tiska so se razvile tudi metode prenosa informacij na daljavo. Najstarejša novica o obstoječem kurirskem sistemu prihaja iz Starega Egipta. Prva pošta v zgodovini je nastala v Asiriji (550-500 pr.n.št.). Informacije so bile posredovane z različnimi možnostmi prevoza. Novice so prihajale od golobov, kurirjev s konjsko vprego, balonov, ladij, železnic, avtomobilov in letal.
Drug mejnik v razvoju komunikacije je bil izum električne energije. Leta 1906 je Alexander Bell populariziral telefon, Samuel Morse pa je uporabljal elektriko za pošiljanje sporočil na daljavo po telegrafu. Kmalu zatem so bili po dnu Atlantika položeni prvi telegrafski kabli. Skrajšali so čas, potreben za informacije za potovanje čez oceane, telegrafska sporočila pa so veljala za pravno zavezujoče dokumente za komercialne transakcije. Prva radijska oddaja je potekala leta 60. V 1963. letih prejšnjega stoletja je izum tranzistorja pripeljal do prenosnih radijskih postaj. Odkritje radijskih valov in njihova uporaba za komunikacijo je omogočila izstrelitev prvega komunikacijskega satelita v orbito. TELESTAR je bil lansiran leta 1927. Po prenosu zvoka na daljavo so se začela testiranja prenosa slike. Prva javna televizijska oddaja je potekala v New Yorku leta 60. Na začetku XNUMX. stoletja sta se po zaslugi radia in televizije pojavila zvok in slika v milijonih domov, kar je gledalcem omogočilo, da se dotaknejo dogodkov, ki se dogajajo na najbolj oddaljenih koncih sveta. svet skupaj. V XNUMX letih so bili izvedeni tudi prvi poskusi ustvarjanja interneta. Prvi računalniki so bili ogromni, težki in počasni. Danes nam omogoča, da komuniciramo med seboj na zvočni, vizualni in besedilni način kadarkoli in kjer koli. Primerne so za telefone in ure. Internet spreminja naš način delovanja v svetu.
Naša človeška naravna potreba po komunikaciji z drugimi je še vedno močna. Tehnološki napredek nam lahko celo vzbudi željo po več. V 70. letih se je v vesolje odpravila sonda Voyager, opremljena s pozlačeno ploščo z zemeljskimi pozdravi ostalim prebivalcem vesolja. Bližino prve zvezde bo dosegel čez milijone let. Izkoristimo vsako priložnost, da nas o tem obvestijo. Ali pa morda niso dovolj in ne slišimo klica drugih civilizacij? "Hello Earth" je animirani film o bistvu komunikacije, narejen v full-dome tehnologiji in namenjen ogledu na sferičnem planetariju. Pripovedovalca je odigral Zbigniew Zamachowski, glasbo pa je napisal Jan Dushinsky, avtor glasbe za filma Jack Strong (za katerega je bil nominiran za nagrado Eagle) ali Poklossie. Film režira Paulina Maida, ki je režirala tudi prvi film planetarija Kopernikova nebesa Na krilih sanj.
Od 22. aprila 2017 je Hello Earth vključena v stalni repertoar planetarija Nebesa Kopernika. Vstopnice so na voljo na.
Nova kakovost na nebu Kopernika Pridite v planetarij in se potopite v vesolje kot še nikoli! Šest novih projektorjev zagotavlja ločljivost 8K – 16-krat več slikovnih pik kot televizor Full HD. Zahvaljujoč temu so Kopernikova nebesa trenutno najsodobnejši planetarij na Poljskem.
