Francoska vojna v Indokini 1945-1954 3. del

Decembra 1953 se je vrhovni poveljnik sil francoske unije v Indokini, general Navarre, odločil, da se bitki v severozahodnem Vietnamu ni mogoče izogniti. Namesto tega je izbral francosko zasedeno dolino Chin Bien Phu, spremenjeno v trdnjavo, ki naj bi prinesla poraz severnovietnamskim četam in postala začetek ofenzive čet francoske unije v severnem Vietnamu. Vendar general Giap ni nameraval uresničiti načrta Navarre.

General Navarre je imel še v začetku decembra 1953 možnost, da izvede popolno evakuacijo sil iz Chin Bien Phuja, vendar je to zamisel dokončno zavrnil z odločitvijo 3. decembra 1953. Nato je z ukazom potrdil, da lahko bitka v severozahodnem Vietnamu se ni mogoče izogniti. Popolnoma je opustil zamisel o umiku iz Chin Bien Phuja in premaknitvi obrambe proti vzhodu v Planino kozarcev, kjer so bila tri relativno enostavna za obrambo letališča. V ukazu je Navarre izjavil, da je treba Chin Bien Phu obdržati za vsako ceno, kar je francoski premier Joseph Laniel priznal leta pozneje, da ni v skladu s strategijo preprečevanja odprtih spopadov z velikimi silami Viet Minha v tistem času. Leta kasneje je Navarre trdil, da evakuacija iz Chin Bien Phuja takrat ni bila več mogoča, vendar neugodna zaradi "prestiža Francije", pa tudi v strateški razsežnosti.

Ni verjel francoskim obveščevalnim poročilom o koncentraciji več sovražnikovih divizij v bližini Navarre. Po besedah francoskega pisatelja Julesa Roya: Navarre je zaupal samo sebi, bil je globoko skeptičen do vseh informacij, ki so prišle do njega, a niso prihajale iz njegovih virov. Še posebej nezaupljiv je bil do Tonkina, saj je postajal vse bolj prepričan, da Konyi tam gradi svoj imperij in igra v lastne interese. Poleg tega je Navarre prezrl dejavnike, kot je spremenljivost vremena, in je verjel, da bodo tako udarna (tesna podpora) kot transportna letala zagotovila zaščito pred Viet Minhom, ki ne bo imel ne topništva ne zračne obrambe. Navarre je domneval, da bodo napad na Chin Bien Phu najverjetneje izvedle sile 316. pehotne divizije (drugi častniki so menili, da je to preveč optimistična domneva in da bi tabor lahko napadla velika sila). Z optimizmom generala Navarre bi lahko utrdili prejšnje uspehe, kot je uspešna obramba Na San in Muong Khua. Verjetno niso brez pomena dogodki 26. novembra 1953, ko je ogromen napad F8F Bearcats z uporabo konvencionalnih bomb in napalma resno oslabil bojni potencial 316. pehotne divizije.

Navarre je menil, da koncentracija sil na severozahodu Vietnama simulira napad na Chin Bien Phu, v praksi pa pripravlja napad na Laos, o čemer je Navarre pogosto govoril. Tukaj je vredno razširiti temo Laosa, saj je bil v razmerju do Pariza zavezniška država. Že 23. novembra je hanojski konzul Paul Sturm v sporočilu State Departmentu v Washingtonu priznal, da se francosko poveljstvo boji, da se premiki 316. pehotne divizije ne pripravljajo na napad na Chin Bien Phu ali Lai Chau, ampak za napad na Laos. Vloga te države se je močno povečala po 22. novembru 1953, ko je bil v Parizu podpisan sporazum, ki je Laosu priznal neodvisnost v okviru Francoske unije (Union Française). Francija se je zavezala, da bo branila Laos in njegovo prestolnico Luang Phrabang, kar pa je bilo težko iz čisto vojaških razlogov, saj tam ni bilo niti letališča. Tako je Navarra želela, da bi bil Chin Bien Phu ključ do obrambe ne le severnega Vietnama, temveč tudi osrednjega Laosa. Upal je, da bodo laoške sile kmalu vzpostavile kopenske tranzitne poti na progi od Chin Bien Phuja do Luang Prabanga.

Preberite več v številkah Wojsko i Technika Historia:

– Francoska vojna v Indokini 1945 – 1954 1. del

– Francoska vojna v Indokini 1945 – 1954 2. del

– Francoska vojna v Indokini 1945 – 1954 3. del