Flyvevåbnet za prehod na F-35A Lightning II
Danska je bila ena prvih uporabnic F-16 v Evropi, saj je kupila skupno 77 letal F-16A in B.
Danska vlada je 12. maja objavila oddajo mednarodnega razpisa za izbiro novega tipa večnamenskega bojnega letala, ki bo nadomestilo vozila F-80AM / BM, ki so bila v uporabi od 16. let. Zmagovalna lovorika je pripadla koncernu Lockheed Martin, ki je Köbenhavnu ponudil svoj najnovejši izdelek F-35A Lightning II. Tako bodo Danci postali peti evropski uporabnik te zasnove in se pridružili Veliki Britaniji, Nizozemski, Italiji in Norveški.
Danska je bila ena od prvih štirih evropskih uporabnic večnamenskega bojnega letala General Dynamics F-16 (za Nizozemsko, Belgijo in Norveško).
Kopenhagen je sprva naročil 46 F-16A in 12 dvosedežnih B, ki so bili z belgijskega tekočega traku dostavljeni v objekte SABCA v Charleroiju. Prvo je začelo obratovati 28. januarja 1980, celotna dobava pa je bila zaključena do leta 1984. Avgusta 1984 je bila kupljena še ena serija dvanajstih letal (osem A in štiri B), ki so bila izdelana v tovarni Fokker na Nizozemskem. in dostavljen v letih 1987–1989. V naslednjem desetletju, tokrat iz ameriške presežne opreme, še sedem strojev Block 15 (šest A
in ena B). Po razpadu Varšavskega pakta in koncu hladne vojne so Danci začeli intenzivno uporabljati svoje avtomobile v ekspedicijskih dejavnostih. V tem kontekstu je uporaba F-16 v bojnih operacijah nad Jugoslavijo (1999), Afganistanom (2002-2003), Libijo (2011) ali – od leta 2014 – proti t.i. islamska država. Poleg tega v okviru svojih zavezniških obveznosti izvajajo rotacijske operacije v okviru Natove misije zračnega nadzora nad Islandijo in baltskimi državami.
Na prelomu stoletja so bila danska vozila nadgrajena v okviru programa MLU, ki je njihovo opremo in bojne zmogljivosti približala kasnejšim različicam F-16C/D ter jim podaljšala življenjsko dobo. Vendar se je zaradi stroškov staranja opreme začelo postopno zmanjševati število letal v bojnih enotah. Trenutno je v uporabi še približno 30 letal, ki so oprema dveh eskadrilj.
Dela v zvezi z zamenjavo F-16 z novo zasnovo je vlada odobrila že leta 2005. Pred tem, leta 1997, se je Danska pridružila programu F-35 kot partner Tier III s prispevkom v višini približno 120 milijonov ameriških dolarjev, kar je omogočilo naročanje pri lokalnih podjetjih (vključno s Termo, ki proizvaja viseče pladnje za 25 mm odseke, ki se bodo uporabljali na F-35B in F-35C, druga podjetja zagotavljajo kompozitne strukture in kable), eden od danskih F-16 s pilotom pa sodeluje pri testnih letih v letalski bazi Edwards v Kaliforniji.
Vsi zahodni proizvajalci nadzvočnih večnamenskih vozil so napovedali, da bodo sodelovali na tekmovanju. Kmalu, do leta 2008, sta dva od njih - švedski Saab in francoski Dassault - prenehala s proizvodnjo. Razlog za ta korak je bila analiza predpogojev, ki so po besedah predstavnikov obeh podjetij dajali prednost izdelku Lockheed Martin. Kljub temu sta se v boj s favoritom podala konzorcij Eurofighter GmbH in koncern Boeing. Vendar je bil postopek leta 2010 zaradi proračunskih in ... operativnih razlogov ustavljen. Analize tistega časa so pokazale, da F-16MLU ni potreboval nujne zamenjave in je lahko v razmeroma velikem številu ostal v uporabi več let. Glede na anekdotične informacije je Boeing prejel najvišje ocene komisije za ocenjevanje predlogov, ki so jo pohvalili za kompenzacijski paket in zrelost dizajna. Tega ne moremo reči za F-35, ki je bil takrat še vedno na udaru političnih krogov in medijev zaradi nadaljnjih zamud v procesu raziskav in razvoja ter povečanih stroškov programa.
Postopek se je znova začel leta 2013, nova letala pa naj bi začela obratovati v letih 2020–2024. in bo dosegel operativno pripravljenost okoli leta 2027. Začetno povpraševanje je bilo določeno za 34 vozil. Za ponovno sodelovanje na tekmovanju se zanimajo tri organizacije: Lockheed Martin, Boeing in Eurofighter GmbH. Zanimivo, sv. Louie je Super Horneta ponudil le v dvosedežni različici F, kar je lahko zmedeno, sploh ker za podobno ponudbo evropskega konzorcija še nismo slišali. Morda so Boeingovi tržniki domnevali, da dvočlanska posadka zaradi ločitve funkcij med letom bolje opravlja bojne naloge. Morda je tu svojo vlogo odigrala tudi avstralska izkušnja. Canberra je za RAAF nabavila le dvosedežne super hornete, ki so prejeli ugodne ocene zmogljivosti.
