F-35A Lightning II v Evropi

F-35 je bil zasnovan kot omrežno osredotočeno bojno letalo, ki v tem pogledu deluje kot prehod, hkrati pa drugim omrežnim elementom zagotavlja integrirano taktično sliko. To bo povečalo stopnjo zavedanja situacije vseh elementov omrežja na raven, ki je enaka zavedanju situacije pilota F-35.

31. januarja je v Deblinu potekala uradna slovesnost podpisa pogodbe o nakupu 32 letal Lockheed Martin F-35A Lightning II za poljske zračne sile. Tako se je Poljska pridružila sedmim evropskim državam, ki so že izbrale F-35 - Belgiji, Danski, Nizozemski, Norveški, Turčiji, Italiji in Veliki Britaniji. Ob tej priložnosti je vredno predstaviti napredek in trenutno stanje programov nabave F-35A v zgoraj navedenih državah ter vključevanje lokalnih podjetij v izvajanje programov proizvodnje in vzdrževanja svetovne flote tovrstnih letal.

Program večnamenskih bojnih letal pete generacije F-35 Lightning II (Joint Strike Fighter, JSF) je že od vsega začetka mednaroden. Tri različice F-35 so bile razvite za zamenjavo več vrst letal, ki se uporabljajo tako v ZDA kot v zavezniških državah: F / A-18 Hornet, F-16 Fighting Falcon, F-4 Phantom II, A-10 Thunderbolt II, Tornado, AMX in Harrier. Države, ki jih zanima nakup F-35 in izpolnjujejo varnostne zahteve ZDA, lahko sodelujejo v fazi razvoja in predstavitve sistema (SDD) programa JSF. V zameno za finančni prispevek bi lahko nadalje sodelovali pri operativnih testih, nato pa v množični proizvodnji in tako postali t.i. partnerji za sodelovanje (Cooperative Program Partners, CPP).

Glede na stopnjo vključenosti tujih partnerjev smo CPP razdelili v tri skupine. Edini partner Tier 1 (Tier 1 ali Level 2004) je Združeno kraljestvo, katerega finančni prispevek je do leta 2,056 znašal 5,1 milijarde USD (takrat je znašal 2002 % skupnih stroškov stopnje SDD). Pred letom 1,028 sta se JSF pridružili tudi Italija (2,5 milijarde USD; 800 %) in Nizozemska (2,0 milijona USD; 2 %) kot partnerji stopnje/stopnje 144. Avstralija (0,4 milijona; 110 %), Danska (0,3 milijona; 100 %), Kanada (0,2 milijona; 122 %), Norveška (0,3 milijona; 175 %) in Turčija (0,4 milijona; 3 %) so postali partnerji stopnje 35. (Raven / Raven XNUMX). Izrael in Singapur pa sta se vključila v program JSF kot tako imenovana udeleženca varnostnega sodelovanja (SCP) – o programu sta bila obveščena, vendar v njem nista neposredno sodelovala. Preostali kupci F-XNUMX se obravnavajo kot izvozne stranke.

Med evropskimi državami Nata so Belgija, Danska, Nizozemska, Norveška, Poljska, Turčija (ki pa je bila leta 35 izključena iz programa) in Italija še vedno izrazile željo po nabavi letala F-2019A s konvencionalnim vzletanjem in pristanek (CTOL) in F-35B s kratkim vzletom in navpičnim pristankom (STOVL) v Združeno kraljestvo in Italijo (glej Aviation International št. 8/2019). Med drugimi potencialnimi evropskimi kupci F-35 so še Finska, Grčija, Španija, Romunija in Švica, a glede njih še niso sprejeli zavezujočih odločitev.

Sprejetje letala F-35 ne pomeni le hitrega povečanja bojnega potenciala in operativnih zmogljivosti zračnih sil, temveč tudi temeljno spremembo programov usposabljanja osebja in postopkov za vzdrževanje, popravilo in obnovo letal, motorjev in letalske elektronike. Potrebna so tudi draga vlaganja v infrastrukturo letalskih baz, pa tudi v opremo in zaloge za zemeljsko oskrbo letal. Določeno nadomestilo za nastale stroške je sodelovanje lokalnih podjetij v programih za proizvodnjo, vzdrževanje in nadaljnjo posodobitev letal (Production, Sustainment and Follow-on Development, PSFD), zasnovanih že več desetletij. To prinaša merljive dolgoročne gospodarske koristi državam, ki se odločijo za nakup F-35, kot so dostop do novih tehnologij, delovna mesta, proračunski prihodki.

Belgiji

Razprave o pridobitvi naslednikov letal F-16 so se v Belgiji začele že pred več kot desetletjem, vendar je vlada šele 17. marca 2017 objavila uradni razpis. Konkurenti F-35A v programu ACCaP (Air Combat Capability Program) naj bi bili Boeing F/A-18E/F Super Hornet, Dassault Rafale, Eurofighter Typhoon in Saab JAS 39E/F Gripen. 19. aprila istega leta je Boeing odstopil od razpisa. Enako so storili Švedi 10. julija. Oktobra je belgijska vlada zaradi tehničnih razlogov zavrnila francoski predlog. 19. januarja 2018 je ameriško zunanje ministrstvo privolilo v morebitno prodajo 34 letal F-35A Belgiji po postopku FMS (Foreign Military Sales).

Razpis bi moral biti zaključen junija 2018, a so ga prestavili na oktober. Zaradi velikih stroškov je Bruselj razmišljal o drugih možnostih, vključno s ponovno ponudbo Franciji ali nadgradnjo obstoječih F-16. Končno je bila 25. oktobra 2018 odločena izbira letala F-35A s programsko opremo za letalsko elektroniko Block 4. Tako je Belgija postala trinajsta država, ki je kupila F-35. Belgijski obrambni minister Stephen Vandeput je na novinarski konferenci sporočil, da je ameriški predlog najboljši po vsakem od sedmih kriterijev ocenjevanja ter da je F-35A najboljša izbira za našo državo z vidika financ, delovanja in industrije.

Pričakuje se, da bodo stroški nakupa 34 letal F-35A, skupaj z logistiko in usposabljanjem osebja, 3,8 leta, potencialni pogodbeni znesek bi lahko bil 4 milijarde evrov). Dobave naj bi se začele leta 2030 in se nadaljevale do konca desetletja. Začetna operativna pripravljenost (IOC) naj bi bila dosežena sredi 6,53, polna operativna pripravljenost (FOC) pa januarja 2023. Po načrtih bo F-2027A ostal v letalski komponenti (Luchtcomponent; Composante Air; [Belgian] Air Component) belgijskih obrambnih sil (Defence; La Défense; [Belgian] Defence Forces) vsaj do leta 2029.

Številna belgijska podjetja sodelujejo v programu F-35. Nizozemsko podjetje Fokker Technologies je naročilo proizvodnjo blažilnih reber pri Asco Industries v Zaventemu. Marca 2018 je Sonaca s sedežem v Gosselisu podpisala pogodbo z Lockheed Martinom za proizvodnjo posameznih strukturnih elementov F-35. V zameno, Ignition! (skupno podjetje med Sonaca in Sabena Aerospace) bo skrbelo za logistiko (vodenje operacij, distribucija rezervnih delov, zemeljska oprema, popravila letal in nadgradnje opreme) ter usposabljanje pilotov in mehanikov. Po pogodbi s Pratt & Whitney Belgium Engine Center (BEC) v Liegu, ki je v lasti norveškega podjetja AIM Norway, bo sodeloval pri periodičnih pregledih, popravilih in remontih motorjev F135. ILIAS Solutions bo zagotovil IT orodja za upravljanje voznega parka, vzdrževanje in nabavo.

Danski

Danska je leta 1997 izrazila željo po pridružitvi programu JSF in leta 2002 postala partner na tretji ravni. Avgusta 2005 je danska vlada uradno sprožila postopek za nakup novih lovcev (program Nyt Kampfly), ki naj bi nadomestili letala F-16, ki se uporabljajo v zračnih silah (Flyvevåbnet; Royal Danish Air Force, RDAF). Takrat so razmišljali o nakupu 48 vozil. Med kandidati so bili Lockheed Martin F-35A, Saab JAS 39 Gripen in Eurofighter Typhoon. Francoskega rafala pa ni bilo, saj je Dassault odstopil od razpisa. Decembra 2007 se je od tekmovanja umaknil tudi Eurofighter, maja 2008 pa se je pridružil Boeing s F/A-18E/F Super Hornet. Zmagovalna zasnova naj bi bila izbrana leta 2009, a se je razpis kmalu zamaknil za eno leto, marca 2010 pa je bil celoten program zaradi finančnih razlogov ustavljen.

13. marca 2013 so Danci nadaljevali razpis in k sodelovanju povabili vsa štiri podjetja. Tokrat je šlo za nakup letal 24-32. Podrobne zahteve so bile poslane 10. aprila 2014, do 21. julija pa so prispele tri ponudbe (Saab je medtem odstopil od ponudbe). Odločitev o izbiri določenega tipa letala bi morala biti sprejeta do konca junija 2015, a je bila 27. maja preložena. Na koncu sta šele 12. maja 2016 danski premier Lars Løkke Rasmussen in obrambni minister Peter Christensen napovedala, da bo vlada parlamentu priporočila nakup 27 letal F-35A v vrednosti približno 3 milijarde USD (20 milijard CZK). Sklep vlade so 9. junija potrdile opozicijske politične stranke. Leta 12 je bila podpisana pogodba za proizvodnjo in dobavo osmih enot za serijo LRIP 2018. Pozneje bosta naročeni dve enoti za serijo LRIP 13 in štiri za serijo LRIP 14.

16. januarja 2019 se je v tovarni Lockheed Martin v Fort Worthu začelo sestavljanje sprednjega trupa prvega danskega F-35A (registrska številka RDAF L-001). Pričakuje se, da bo letalo dokončano pozneje letos, preden bo naslednje leto predano RDAF za zračno bazo Luke v Arizoni. Danske pilote bo usposabljala 308. lovska eskadrilja "Emerald Knights" 56. lovskega krila ameriških letalskih sil. Po načrtu bo dobava letal F-35A trajala do leta 2026. Začetna operativna pripravljenost (IOC) naj bi bila dosežena leta 2025, popolna operativna pripravljenost (FOC) pa leta 2027.

Dansko podjetje Terma že vrsto let proizvaja konstrukcijske elemente in opremo za vse tri modifikacije F-35, vklj. podkrilni stebri za orožje zrak-zemlja, ventralni zabojnik topa GAU-22/A za različici F-35B in F-35C, kompozitni sprednji robovi horizontalnega repa, kompozitne plošče, ki pokrivajo srednji del trupa ter horizontalni in vertikalni rep, Radarske komponente AN /APG-81 in AN/AAQ-37 (Electro-Optical Distributed Aperture System, EO DAS) opozorilni sistemi. Podjetje Multicut proizvaja nosilce in držala iz duraluminija za pritrditve in nastavke za ogrodje in motor F135. Danski testni center za letalsko elektroniko (ATCD; skupno podjetje Termyja in Scandinavian Avionics) bo vzdrževal, popravljal in nadgrajeval komponente letalske elektronike danskega F-35A.

Holandia

Na prelomu iz 16. v 16. stoletje so Nizozemci med izvajanjem programa nadgradnje lovcev F-35A / B na standard F-5AM / BM začeli razmišljati o možnostih pridobitve njihovih naslednikov. Letalo F-2002 je veljalo za najbolj obetavno, zato je Nizozemska 15. junija 2006 pristopila k fazi SDD programa JSF, 30. novembra 2008 pa je podpisala dogovor o sodelovanju tudi v fazi PSFD. 2. maja 2009 se je nizozemski parlament strinjal s financiranjem sodelovanja kraljevih zračnih sil (Koninklijke Luchtmacht, KLu; Kraljeve nizozemske zračne sile, RNLAF) pri začetnem operativnem testiranju (IOT&E). Za njihove potrebe je bil 35. junija 01 kupljen prvi F-001A (AN-19; RNLAF F-2010), 02. novembra 002 pa drugi (AN-3 / F-4). Letala so bila izdelana v okviru serije LRIP (Low-Rate Initial Production) serije 1 in 2012. Prvi primerek je bil izstreljen 2. aprila 2013, drugi 6. marca 2012. Testirani so bili 27. avgusta 2013 in 25. junij 12., ki jih je RNLAF kupil julija 2013 in 35. septembra XNUMX, so postali prvi F-XNUMXA, dostavljeni tujemu uporabniku.