Euronaval Online 2020 Virtualne ladje, virtualni razstavljavci

Konceptna podmornica SMX 31E, ki jo je predstavil Naval Group, nadaljuje vizijo svoje predhodnice, vendar v obliki, ki je bolj v skladu s tehničnimi zmogljivostmi prihodnosti. Eno najpomembnejših sporočil projekta je zamisel o popolnoma električni podmornici, s parametri, ki presegajo sedanje standardne enote in podobni ladjam na jedrski pogon.

Salon pomorske obrambne industrije Euronaval je zaradi svoje lokacije vedno ponujal zgolj virtualni stik z ladjami in drugimi večjimi primerki njihovega oborožitve in opreme. Sejemsko dogajanje, ki je bilo odprto pred 52 leti, so razširili še na razstavne dvorane v okrožju Le Bourget v Palangi, tako da ta situacija ni bila presenečenje, a, kar je še pomembneje, ni vplivala na številna in plodna srečanja strokovnjakov in predstavniki obrambnih ministrstev. Sicer pa si bomo letošnji 27. Salon zapomnili po nepričakovanem dvigu stopnje »virtualnosti«.

Svetovna pandemija COVID-19, ki je ohromila številna področja življenja, ni mogla ne vplivati ​​na razstave. Večji dogodki, kot sta Eurosatory v Parizu ali ILA v Berlinu, so bili odpovedani, medtem ko je zelo omejen Kehl MSPO (širše v WiT 10/2020) potekal predvsem zaradi prazničnega umirjanja bolezni. 17. septembra sta organizatorja Euronavala, francoska ladjedelniška zbornica GICAN (Groupement des Industries de Construction et Activités Navales) in njena podružnica SOGENA (Société d'Organisation et de Gestion d'Evènements Navals), ki se ukvarja z mednarodno promocijo svojih izdelkov, s čimer nadaljuje namero o izvajanju Euronavala. SOGENA je povabila tudi novinarje, vključno z našim uredništvom, da se udeležijo običajnega ogleda pred razstavo, ki pa je bil zaradi zdravstvenih razlogov omejen na regijo Toulon. Žal je september prinesel ponovni izbruh pandemije, zaradi česar so organizatorji skoraj v zadnjem trenutku morali premisliti o svojih namerah. 24. septembra, ko je bilo prijavljenih približno 300 razstavljavcev, je padla odločitev o spremembi narave prireditve.

Desantno plovilo-prestreznik IG-PRO 31. Ta čuden stroj je namenjen predvsem operaterjem specialnih sil. Z zloženim goseničarskim podvozjem se lahko premika s hitrostjo nad 50 vozlov.

Sprejeta je bila digitalna formula, po kateri so razstavljavci, politiki, vojska in novinarji lahko komunicirali prek spletne platforme, ki je bila pripravljena v samo nekaj tednih. Da bi zadovoljili potrebe vseh deležnikov v novi realnosti, je Euronaval 2020 trajal dva dni dlje kot običajno, od 19. do 25. oktobra. V tem času je bilo izvedenih 1260 poslovnih in poslovnih ter vladnih srečanj ter konferenc, webinarjev in mojstrskih tečajev. Zanimiva posledica tega je bilo povečanje števila virtualnih udeležencev na nekaterih srečanjih v primerjavi z rezultati »pravih« sogovornikov iz preteklih let. Nova formula je pomagala tudi najmanjšim podjetjem, običajno manj opaznim med velikimi stojnicami velikih igralcev. Navsezadnje je Euronaval 2020 združil 280 razstavljavcev, vključno s 40 % tujih razstavljavcev iz 26 držav, 59 uradnih delegacij iz 31 držav, več kot 10 obiskov platforme Euronaval Online in približno 000 obiskov spletne strani razstavljavca. O dogodku je poročalo 130 akreditiranih novinarjev.

površinske ladje

V Euronaval Online so bila najbolj aktivna francoska, italijanska in izraelska podjetja, precej manj pa ameriška ali nemška. In čeprav je ministrica za oborožene sile Francoske republike Florence Parly svoj uvodni govor začela z močnim naglasom in izjavila, da »ta program (govorimo o jedrski letalonosilki PANG - Porte-avions de nouvelle génération -

- za marince, n. ur.) bo izveden leta 2038 kot naslednik Charlesa de Gaulla, je bilo težko najti premiero ladij z velikimi izpodrivi. To je posledica razmer, v katerih se že nekaj časa izvajajo najpomembnejši projekti modernizacije evropskih flot v razredu fregat. Kljub temu so med manjšimi enotami tudi zanimive.

Program European Patrol Corvette (EPC) pospešeno izvajajo Francija, Grčija, Španija, Portugalska in Italija (država koordinatorka) v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja Evropske unije (PESCO). EPC se je začel s podpisom memoranduma o soglasju med Francijo in Italijo junija 2019 in je bil odobren v okviru PESCO novembra. Kot se je že večkrat zgodilo v evropskih obrambnih programih, bodo ustvarjeni vsaj trije tipi EPC - patrulja za Italijo in Španijo, patrulja povečanega dometa za Francijo ter hitrejša in močneje oborožena za Grčijo. Zaradi tega mora imeti platforma modularno strukturo, prilagodljivo glede bojnega sistema in elektrarne. Njegova zasnova naj bi bila zgrajena na Navirisu (skupnem podjetju Naval Group in Fincantieri) in predložena v odobritev naslednje leto s financiranjem iz Evropskega obrambnega sklada (EDF). Podrobne zahteve bi morale biti oblikovane do konca tega leta, vendar je na podlagi trenutno razpoložljivih informacij znano, da sta italijanska in španska različica ladja s senzorji in orožjem, optimiziranim za boj proti površinskim in zračnim ciljem (točkovna obramba) ter za v omejenem obsegu, pod vodo. Dizelsko-električni pogon CODLAD naj bi zagotavljal hitrost 24 vozlov, francoska različica pa doseg 8000-10 navtičnih milj. Grki verjetno računajo na večjo hitrost, zaradi česar bodo morali zamenjati pogonski sistem z motorjem z notranjim zgorevanjem CODAD, ki bo omogočil razvoj 000. stoletja, Italijani pa želijo zamenjati patruljne ladje tipa Comandanti in Costellazioni z osem EPC, od katerih bo prvi začel kampanjo 28. Šest francoskih enot bo od leta 2027 nadomestilo tip Floréal v čezmorskih departmajih. Fleksibilnost strukture naj bi olajšala tudi njeno preoblikovanje za potrebe izvoznih strank.

Poleg EPC so Francozi sprožili program zaposlovanja iz serije PO (Patrouilleurs océanique) 10 oceanskih patruljnih ladij za službo v metropoli. Končno bodo izdane še zadnje, skoraj 40 let stare notice tipa A69 in mlajše patruljne ladje javne službe PSP (Patrouilleurs de service public) tipa Flamant. Uporabljali se bodo za podporo zadrževanju, prisotnosti na interesnih območjih, evakuaciji prebivalstva, spremstvu, posredovanju in drugim pomorskim akcijam Pariza. Imeli naj bi izpodriv 2000 ton, dolžino okoli 90 m, hitrost 22 vozlov, doseg 5500 navtičnih milj in avtonomijo 40 dni. Projekt predvideva 35-letno življenjsko dobo z minimalno razpoložljivostjo 140 (predvidoma 220) dni na morju in le 300 dni na leto. Začetna faza, ki se je začela junija letos, se izvaja na podlagi projektnih predlogov Naval Group in manjših, vendar specializiranih za gradnjo ladij tega razreda, ladjedelnic: SOCARENAM (ta bo tista, ki bo zgradila OPV za oddelek pomorske mejne straže, glej WiT 10/2020), Piriou in CMN (Constructions mécaniques de Normandie), odločitev o industrijski organizaciji projekta pa bo sprejeta z izvedbeno fazo v letih 2022 ali 2023.