Dolgoročne napovedi letalskega trga

Testni in zbirni center Airbus na letališču Toulouse-Blagnac v Franciji. Fotografije Airbusa

Proizvajalci komunikacijskih letal so objavili nadaljnje izdaje dolgoročnih napovedi za trg letalskih potovanj. Po njihovih ocenah se bo v naslednjih dveh desetletjih, 2018-2037, promet povečal za 2,5-krat, letalske družbe pa bodo kupile: po Boeingu - 42,7 tisoč letal (6,35 bilijona dolarjev), po Airbusu pa 37,4 tisoč. , se evropski proizvajalec ukvarja z avtomobili s kapaciteto nad 100 sedežev, ameriški pa z manjšimi letali. Embraer ocenjuje potrebo po regionalnih letalih s kapaciteto do 150 sedežev na 10,5 tisoč. enot, MFR turbopropelerjev pa za 3,02 tisoč Boeingovi analitiki napovedujejo, da se bo v dveh desetletjih število letal povečalo s sedanjih 24,4 48,5. do 8,8 tisoč enot, obseg trga letalskih prevozov pa bo XNUMX bilijonov dolarjev.

Proizvajalci komunikacijskih letal so sredi leta objavljali redne objave dolgoročnih napovedi trga letalskih prevozov. Študija Boeinga se imenuje Current Market Outlook - CMO (Current Market Outlook) in Airbus Global Market Forecast - GMF (World Market Forecast). Evropski proizvajalec se v svoji analizi ukvarja z letali s kapaciteto nad 100 sedeži, ameriški proizvajalec pa z regionalnimi letali z 90 sedeži. Po drugi strani pa se napovedi, ki jih pripravljajo Bombardier, Embraer in ATR, osredotočajo na regionalna letala, ki so predmet njihovega proizvodnega interesa.

V ločenih napovedih tržni analitiki ocenjujejo: obseg letalskih prevozov in razvoj flote po regijah sveta ter finančne pogoje za delovanje trga letalskih prevozov v naslednjih dvajsetih letih 2018-2037. Pred pripravo zadnjih objav napovedi je bila opravljena poglobljena analiza prometa na najbolj obremenjenih progah in kvantitativnih sprememb flote, ki jo sestavljajo največji prevozniki, ter operativnih stroškov posameznih segmentov prog. trg letalskih potovanj. Napovedi ne uporabljajo le vodstva letalskih družb in proizvajalci komunikacijskih letal, temveč tudi bankirji, analitiki letalskega trga in zadevne državne uprave.

Napoved zračnega prometa

Analitiki letalskega trga, ki so pripravili najnovejše objave dolgoročnih napovedi, so izhajali iz dejstva, da bo povprečna letna gospodarska rast svetovnega BDP (bruto domačega proizvoda) znašala 2,8 %. Države v regiji: Azija-Pacifik - 3,9 %, Bližnji vzhod - 3,5 %, Afrika - 3,3 % in Južna Amerika - 3,0 % bodo beležile največjo letno dinamiko rasti svojih gospodarstev, pod svetovnim povprečjem pa: Evropa - 1,7, 2 %, Severna Amerika - 2 % ter Rusija in Srednja Azija - 4,7 %. Razvoj gospodarstva bo zagotovil povprečno letno povečanje potniškega prometa na ravni XNUMX%. Rast prometa bo bolj kot gospodarska predvsem posledica: liberalizacije trga in postopnega širjenja komunikacijskega omrežja, nižanja cen vozovnic ter pozitivnega vpliva razvoja svetovne trgovine in mednarodnega turizma. Prvič po mnogih letih opažamo, da gospodarska rast v vseh regijah sveta ustvarja več spodbud za globalna zračna potovanja. "Vidimo močne trende rasti ne le na trgih v razvoju na Kitajskem in v Indiji, temveč tudi na zrelih trgih v Evropi in Severni Ameriki," je v komentarju k napovedi povedal podpredsednik marketinga pri Boeingu Randy Tinseth.

Glavno gonilo razvoja letalskega prometa bosta rast prebivalstva in postopno širjenje srednjega razreda (tj. ljudje, ki zaslužijo od 10 do 100 dolarjev na dan, ti zneski so prilagojeni kupni moči posameznih valut). Airbusovi analitiki so izračunali, da se bo v dveh desetletjih svetovno prebivalstvo povečalo za 16 % (s 7,75 na 9,01 milijarde), srednji razred pa kar za 69 % (z 2,98 na 5,05 milijarde). Največji, dvakratni porast prebivalstva srednjega razreda bo zabeležen v Aziji (z 1,41 na 2,81 milijarde ljudi), največja dinamika pa bo v Afriki (z 220 na 530 milijonov). Na večjih trgih Evrope in Severne Amerike se predvidena velikost srednjega razreda ne bo bistveno spremenila in bo ostala na ravni 450-480 milijonov (Evropa) oziroma 260 milijonov (Severna Amerika). Naj omenimo, da srednji razred trenutno predstavlja 38 % svetovnega prebivalstva, v dvajsetih letih pa se bo njegov delež povečal na 56 %. Gonilna sila razvoja zračnega prometa bo postopna urbanizacija in rast bogastva na nastajajočih trgih z velikim potencialom (vključno z Indijo, Kitajsko, Južno Ameriko, Srednjo Evropo in Rusijo). Glede na skupno 6,7 milijarde ljudi v teh regijah bo letalski promet rasel po stopnji 5,7 % letno, število ljudi, ki želijo potovati z letalom, pa se bo potrojilo. V naslednjih nekaj letih bo kitajski domači letalski trg postal največji na svetu. Po drugi strani pa bo na razvitih trgih (vključno s Severno Ameriko, Zahodno Evropo, Japonsko, Singapurjem, Južno Korejo in Avstralijo) z več kot milijardo prebivalcev promet rasel po 3,1-odstotni stopnji. Povpraševanje po zračnem prometu bo povzročilo razvoj letališč, vključno s prestopnimi vozlišči v bližini metropolitanskih območij (dnevno ustvarijo več kot 10 potnikov na dolgih progah). Leta 2037 bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva živeli v mestih, število velemest pa se bo s sedanjih 64 povečalo na 210 (v 2027) in 328 (v 2037).

Dinamično razvijajoče se regije bodo: Južna Amerika, azijsko-pacifiška regija in Bližnji vzhod, ki bodo rasle s povprečno letno stopnjo 5-5,5%, in Afrika - 6%. Na dveh glavnih trgih v Evropi in Severni Ameriki bo rast zmerna, in sicer 3,1 % oziroma 3,8 %. Ker bodo ti trgi rasli počasneje od svetovnega povprečja (4,7 %), se bo njihov delež v svetovnem prometu postopoma zmanjševal. Leta 1990 je bil skupni delež ameriškega in evropskega trga 72%, leta 2010 - 55%, pred petnajstimi leti - 49%, v dvajsetih letih se bo ta delež zmanjšal na 37%. Vendar to ni posledica visoke nasičenosti, le stagnacije.

Letna dinamika letalskih prevozov v nekaj odstotkih bo privedla do tega, da bo v 20 letih število potnikov naraslo s sedanjih 4,1 na 10 milijard, prometna produktivnost pa s 7,6 bilijonov pkm (pass.-km) na okoli 19 bilijonov pkm. . Boeing ocenjuje, da bodo leta 2037 območja z največ prometa domače proge na Kitajskem (2,4 bilijona pkm), Severna Amerika (2,0 bilijona pkm), Evropa in jugovzhodna Azija ter povezave iz Evrope v Severno Ameriko (0,9 bilijona pkm) . ) in Bližnji vzhod. Azijski tržni delež v svetu je trenutno 33-odstoten, čez dve desetletji pa bo dosegel 40-odstotnega deleža. Na drugi strani bo evropski trg padel s sedanjih 25 % na 21 %, severnoameriški pa z 21 % na 16 %. Trg Južne Amerike bo ostal nespremenjen s 5-odstotnim deležem, Rusija in Srednja Azija - 4% ter Afrika - 3%.