Long Life Atlantique 2, 2. del
Nadgradnja letal ATL 2 na STD 6 bo podaljšala njihovo službo v Aeronavalu do približno leta 2035. Letalo Atlantique bi nato dokončno umaknili iz francoskega pomorskega letalstva.
Za francosko mornariško letalstvo potekajoča posodobitev protipodmorniškega patruljnega letala Atlantique 2, imenovanega standard 6 (STD 6), pomeni velik napredek v sposobnosti izvajanja različnih bojnih nalog v razmerah na skoraj vseh koncih sveta. Sposobnost delovanja ne le iz baz, ki se nahajajo v Heksagonu, ampak tudi na čezmorskih ozemljih (outremers) in v prijateljskih državah (Severna Afrika) ter dejanska večopravilnost jih naredijo močno in učinkovito orožje.
Prve informacije o načrtovani nadgradnji Atlantique 2 na stopnjo STD 6 so bile razkrite že leta 2011. Kot pri prejšnjem STD 5 (več podrobnosti v WiT 4/2022) je bil celoten postopek nadgradnje razdeljen na dve fazi. Prva od teh, imenovana »ničelna faza«, je takrat že potekala in je vključevala analizo tveganja v zvezi s cilji in časovnim okvirom modernizacije ter študijo izvedljivosti. Naslednja faza naročila - "faza 1" - naj bi se nanašala na "fizična" dela, na podlagi predpostavk po izvedbi "faze 0".
Nova različica - standard 6
Takrat je Thales, ki je pravkar podpisal pogodbo za podporo radarjev Iguane, nameščenih na ATL 2 v naslednjih petih letih, hkrati delal na postaji nove generacije v tem razredu z aktivno anteno z uporabo rešitev in tehnologij, razvitih za letala Radar RBE2-AA večnamenski Rafale. Posledično bo imel novi radar ATL 2 na primer doseg zrak-zrak, ki še ni bil uporabljen na mornariških patruljnih letalih.
Posodobitev je vključevala tudi zamenjavo računalnikov in prehod na popolnoma digitalno obdelavo akustičnih signalov v sklopu novega sistema za upravljanje sonoboja Thales STAN (Système de traitement acoustique numérique). Te spremembe so bile nujne zaradi načrtovane postopne opustitve analognih boj in uvedbe nove generacije popolnoma digitalnih aktivnih in pasivnih boj. Druga naloga "1. faze" je bila nadgradnja termovizijske kamere, vgrajene v optoelektronsko glavo FLIR Tango. Operacije v Afriki (od Sahela do Libije) in na Bližnjem vzhodu (Irak, Sirija) so pokazale potrebo po novi napravi te vrste, ki bi lahko zajemala tako vidne kot infrardeče slike. Ker bi namestitev popolnoma nove bojne glave lahko povzročila spremembo v porazdelitvi teže in aerodinamiki vozila, je bilo odločeno, da bodisi nadgradijo obstoječo bojno glavo bodisi uporabijo drugo, novo, nameščeno v zadnjem delu trupa na desni. ob strani, namesto enega od štirih lansirnih boj.
Naslednji paket izboljšav se je nanašal na satelitski komunikacijski sistem Aviasat, ki je bil takrat uporabljen na letalih ATL 2 in Falcon 50 francoskega mornariškega letalstva. Izboljšan leta 2011 je nadomestil prej uporabljene satelitske telefone Iridium (ohranili so jih kot rezervne). To je snemljiva antena/komplet za daljinsko upravljanje, ki zagotavlja šifrirano glasovno in IP podatkovno komunikacijo z veliko večjo pasovno širino kot Iridium. Komplet je nameščen v nekaj urah z zamenjavo antene detektorja magnetnih anomalij (DMA) s satelitskim krožnikom. Optimalna rešitev za operacije nad kopnim, v primeru letov nad morskimi bazeni, je bila kritizirana s strani posadk. Po predpostavkah po novi možnosti naj bi v okviru »1. faze« sistem Aviasat dopolnili z nadgrajenim VHF/UHF radijskim komunikacijskim sistemom.
Predpostavke, ki so bile razvite, niso upoštevale zahteve Aéronavale po namestitvi samoobrambnih naprav, kot so naprave za opozarjanje na izstrelke DDM (Détecteur de départ), kot tudi rakete in dipoli. Doslej so letala ATL 2 zaradi zaščite pred protiletalskimi raketami kratkega dosega med bojnimi nalogami letela le na srednjih višinah.
Program za nakup opreme za oborožene sile LPM (Loi de programmation militaire) za obdobje 2018–2019, sprejet poleti 2025, je sprva predvideval posodobitev le 11 ATL 2 na nov standard.2018 od 6 v uporabi. čas za dosego STD 18. Tri letala različice Fox, ki so bila prej opremljena z optoelektronskimi glavami in prilagojena za nošenje lasersko vodenih bomb, naj bi prav tako nadgradili na STD 22. Preostala štiri letala naj bi pustili v STD 21. Vzporedno , je vozni park pridobil rezervne dele za podaljšanje življenjske dobe. Delovanje ATL 23 v Nemčiji in Italiji, tj. v državah, ki so nekoč uporabljale ATL 6.
Generalni direktorat za oborožitev (DGA, Direction générale de l'armement) je 4. oktobra 2013 uradno pooblastil Dassault Aviation in Thales za izvedbo programa nadgradnje ATL 2 na različico STD 6. Programska oprema za obdelavo informacij in SIAé (Service industriel de l'aéronautique) za oskrbovalne konzole operaterjev in razpoložljivost baze za popravila. Pogodbena vrednost je bila 400 milijonov evrov. Po njegovih besedah naj bi Dassault Aviation nadgradil sedem letal, SIAé pa preostalih 11. Rok dobave prvih sedmih letal je bil predviden za leta 2019-2023.
Pomorsko patruljno in protipodmorniško letalo ATL 6 M2 nadgrajeno na STD 28.
Naročeni program posodobitve se ni nanašal na strukturne elemente vozila ali njegov pogon, temveč je le povečal bojne zmogljivosti z novimi senzorji, strojno in programsko opremo ter vmesniki človek-stroj. Obseg dela, ki je bil sprejet v izvedbo, je predvideval posodobitev opreme na štirih glavnih področjih:
❙ integracija novega radarja Thales Searchmaster z aktivno anteno (AFAR), ki deluje v X-pasu;
❙ uporaba novega bojnega protipodmorniškega kompleksa ASM in vanj integriranega sistema za digitalno akustično obdelavo STAN, združljivega z najnovejšimi sonarnimi bojami;
❙ vgradnja nove optoelektronske glave L3 WESCAM MX20 v vseh 18 nadgrajenih enot;
❙ namestitev novih konzol za vizualizacijo taktične situacije.
