Svetovna letališča 2020

PL Los Angeles je oskrbel 28,78 milijona potnikov in izgubil 59,3 milijona ljudi (-67,3 %) v primerjavi s prejšnjim letom. Slika prikazuje B787 družbe American Airlines na enem od letov na letališče.

V kriznem letu 2020 so svetovna letališča oskrbela 3,36 milijarde potnikov in 109 milijonov ton tovora, komunikacijska letala pa so opravila 58 milijonov vzletov in pristankov. Letalski prevozi so se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali za -63,3 %, -8,9 % oziroma -43 %. Na lestvici največjih letališč je prišlo do dramatičnih sprememb, statistični rezultati pa odražajo vpliv pandemije koronavirusa na njihovo delo. Največja potniška pristanišča so kitajski Guangzhou (43,8 milijona potnikov), Atlanta (42,9 milijona potnikov), Chengdu, Dallas-Fort Worth in Shenzhen, tovorna pa Memphis (4,5 milijona ton), Hongkong (4,6 milijona potniških ton), Šanghaj , Anchorage in Louisville.

Trg letalskih prevozov igra ključno vlogo v razvoju svetovnega gospodarstva, saj je stalnica sodobne družbe. Letalski promet v določenih delih sveta je neenakomerno porazdeljen in odvisen predvsem od gospodarske ravni držav (veliko azijsko ali ameriško pristanišče ima več tovornega prometa kot vsa afriška pristanišča skupaj). Komunikacijska letališča in letališča, ki delujejo na njih, so ključni element trga. Deluje jih okoli 2500, od največjih, ki dnevno oskrbijo več sto letal, do najmanjših, kjer občasno pristanejo.

Komunikacijska letališča se večinoma nahajajo v bližini urbanih aglomeracij in so zaradi: varnostnih zahtev, velikih površin in motenj hrupa običajno precej oddaljena od njihovega središča (povprečno v Evropi - 18,6 km). Največja komunikacijska letališča na svetu po površini so: Savdska Arabija Dammam King Fahd (776 km²), Denver (136 km²), Istanbul (76 km²), Texas Dallas-Fort Worth (70 km²), Orlando (54 km²). ), Washington Dulles (49 km²), Houston George Bush (44 km²), Shanghai Pudong (40 km²), Kairo (36 km²) in Bangkok Suvarnabhumi (32 km²). Glede na operativne in tehnične značilnosti ter sposobnost servisiranja določenih tipov letal pa so letališča razvrščena po sistemu referenčnih kod. Sestavljen je iz številke in črke, pri čemer številke od 1 do 4 predstavljajo dolžino steze, črke od A do F pa določajo tehnične parametre letala. Tipično letališče, ki sprejme letala Boeing 737, mora imeti minimalno referenčno kodo 3C (pristajalna steza 1200–1800 m).

Za označevanje lokacij letališč in pristanišč se uporabljajo kode, ki jih dodelita organizacija ICAO in združenje letalskih prevoznikov IATA. Kode ICAO so štiričrkovne kode, od katerih je prva črka del sveta, druga upravna regija ali država, zadnji dve pa sta identifikacija določenega letališča (na primer EPWA - Evropa, Poljska, Varšava). Kode IATA so tričrkovne kode in se največkrat nanašajo na ime mesta, v katerem je pristanišče (na primer OSL - Oslo) ali lastno ime (na primer CDG - Pariz, Charles de Gaulle).

Največje kitajsko letališče na svetu Guangzhou Baiyun International Airport je oskrbovalo 43,76 milijona potnikov (-40,5 %). Zaradi precej slabših rezultatov drugih pristanišč se je na svetovni lestvici povzpela za 10 mest. China South Line A380 pred pristaniškim terminalom.

Krovna organizacija za letališča po vsem svetu je leta 1991 ustanovljen International Airports Council International (ACI). Zastopa njihove interese pri pogajanjih in pogajanjih z: mednarodnimi organizacijami (npr. ICAO, IATA in Eurocontrol), letalskimi prevozniki, službami zračnega prometa, razvija standarde letaliških letalskih storitev. Januarja 2021 se je ACI pridružil 701 operater, ki upravlja 1933 letališč v 183 državah. Tam se odvija 95% svetovnega prometa, kar omogoča, da statistiko te organizacije štejemo za reprezentativno za vse letalske komunikacije. ACI World ima sedež v Montrealu, podpirajo pa ga specializirani odbori in delovne skupine ter pet regionalnih uradov.

Leta 2019 so letališki finančni prihodki znašali 180,9 milijarde dolarjev, vključno z: 97,8 milijarde dolarjev. od letalskih dejavnosti (na primer pristojbine za ravnanje s potniki in tovorom, pristajanje in parkiranje) in 72,7 milijarde dolarjev. iz neletalskih dejavnosti (na primer opravljanje storitev, gostinstvo, parkiranje in najem prostorov).

Statistika letalskih potovanj 2020

Lani so svetovna letališča oskrbela 3,36 milijarde potnikov, tj. 5,8 milijarde manj kot leto prej. Tako je padec tovornega prometa znašal -63,3 %, največ pa so zabeležili v pristaniščih Evrope (-69,7 %) in Bližnjega vzhoda (-68,8 %). Na dveh glavnih trgih v Aziji in Severni Ameriki se je potniški promet zmanjšal za -59,8 % oziroma -61,3 %. Številčno so največ potnikov izgubila pristanišča Azije in pacifiških otokov (-2,0 milijarde potnikov), Evrope (-1,7 milijarde potnikov) in Severne Amerike.

V prvih dveh mesecih leta 2020 so leti v večini držav potekali brez večjih omejitev, v tem četrtletju pa so pristanišča oskrbela 1592 milijona potnikov, kar je predstavljalo 47,7 % letnega rezultata. V naslednjih mesecih je njihovo delovanje zaznamoval prvi val pandemije koronavirusa, ko so v večini držav uvedli lockdown (blokado) in omejitve rednega letalskega prometa. Drugo četrtletje se je končalo z 251 milijona potnikov, kar je 10,8 % četrtletnega rezultata prejšnjega leta (2318 97,3 milijona potnikov-potnikov). Trg letalskih prevozov je namreč prenehal delovati, največje četrtletne padce obsega prometa pa beležijo pristanišča: Afrika (-96,3 %), Bližnji vzhod (-19 %) in Evropa. Od sredine leta je promet postopoma vzpostavljen. S prihodom drugega vala epidemije in uvedbo dodatnih omejitev za preprečevanje širjenja Covid-737 pa se je letalski promet spet umiril. Letališča so v tretjem četrtletju oskrbela 22 milijona potnikov, kar je predstavljalo 85,4 % letnega rezultata. V primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta je bilo takrat največje četrtletno zmanjšanje tovornega prometa v pristaniščih Bližnjega vzhoda (-82,9 %), Afrike (-779 %) in Južne Amerike. Letališča so v četrtem četrtletju sprejela 78,3 milijona potnikov, za letalska potovanja v izbranih državah pa so veljale potovalne omejitve. Pristanišča v Evropi so doživela največji četrtletni upad potniškega prometa, in sicer -58,5 %, medtem ko so najmanj izgube doživela pristanišča v Aziji in na pacifiških otokih (-XNUMX %) ter Južni Ameriki.