Svetovna letališča 2019
Letališče Hong Kong je zgrajeno na umetnem otoku s površino 1255 hektarjev, ki je nastal po izravnavi dveh sosednjih: Chek Lap Kok in Lam Chau. Gradnja je trajala šest let in stala 20 milijard dolarjev.
Svetovna letališča so lani oskrbela 9,1 milijarde potnikov in 121,6 milijona ton tovora, komunikacijska letala pa so opravila več kot 90 milijonov vzletov in pristankov. Število potnikov se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 3,4 %, tonaža tovora pa se je zmanjšala za 2,5 %. Največja potniška pristanišča ostajajo: Atlanta (110,5 milijona ton), Peking (100 milijonov), Los Angeles, Dubaj in Tokio Haneda, tovorna pa: Hong Kong (4,8 milijona ton), Memphis (4,3 milijona ton), Šanghaj, Louisville oz. Seul. Na Skytraxovi lestvici v prestižni kategoriji najboljšega letališča na svetu je zmagal singapurski, na zmagovalnem odru pa sta se uvrstila tokijska Haneda in katarska Doha Hamad.
Trg zračnega prometa je eden največjih sektorjev svetovnega gospodarstva. Aktivira mednarodno sodelovanje in trgovino ter je dejavnik, ki dinamizira njihov razvoj. Ključni element trga so komunikacijska letališča in letališča, ki delujejo na njih (PL). Teh je dva in pol tisoč, od največjih, na katerih letala opravijo več sto operacij na dan, do najmanjših, kjer jih izvajajo sporadično. Pristaniška infrastruktura je razvejana in prilagojena obsegu opravljenega zračnega prometa.
Največje tovorno letališče na svetu je Hongkong, ki je pretovorilo 4,81 milijona ton tovora. Redno deluje 40 tovornih prevoznikov, vključno s Cathay Pacific Cargo, Cargolux, DHL Aviation in UPS Airlines.
Letališča se večinoma nahajajo v bližini urbanih aglomeracij, zaradi varnosti letalskih operacij, velikih zasedenih območij in motenj hrupa pa so običajno precej oddaljena od njihovega središča. Za evropska letališča je povprečna oddaljenost od centra 18,6 km. Najbližje so središču, vključno s tistimi v Ženevi (4 km), Lizboni (6 km), Düsseldorfu (6 km) in Varšavi (7 km), najbolj oddaljeni pa sta Stockholm-Skavsta (90 km) in pristanišče Sandefjord-Torp (100 km), ki služi Oslu. Letališča so glede na operativno-tehnične značilnosti in možnost servisiranja določenih tipov letal razvrščena po sistemu referenčnih kod. Sestavljen je iz številke in črke, pri čemer številke od 1 do 4 predstavljajo dolžino steze, črke od A do F pa določajo tehnične parametre letala. Tipično letališče, ki lahko sprejme na primer letalo Airbus A320, mora imeti minimalno oznako 3C (tj. vzletno-pristajalna steza 1200–1800 m, razpon kril 24–36 m). Na Poljskem imata letališče Chopin in Katovice najvišje referenčne kode 4E. Za označevanje letališč in pristanišč se uporabljajo kode, ki jih izdata ICAO in Združenje letalskih prevoznikov IATA. Kode ICAO so štiričrkovne kode in imajo regionalno strukturo: prva črka označuje del sveta, druga označuje upravno regijo ali državo, zadnji dve pa označujeta določeno letališče (na primer EDDL - Evropa, Nemčija, Düsseldorf). Kode IATA so tričrkovne kode in se največkrat nanašajo na ime mesta, v katerem je pristanišče (na primer BRU - Bruselj) ali lastno ime (na primer LHR - London Heathrow).
Finančni prihodki letališč iz letnih dejavnosti so na ravni 160-180 milijard ameriških dolarjev. Prejeta sredstva iz letalske dejavnosti se pretežno oblikujejo iz pristojbin za: oskrbo potnikov in tovora v pristanišču, pristanek in zasilno zaustavitev letala ter: odledenitev in sneženje, posebno varovanje in drugo. Sestavljajo približno 55% celotnega prihodka pristanišča (na primer leta 2018 - 99,6 milijarde ameriških dolarjev). Neletalski prihodki predstavljajo približno 40 % in izvirajo predvsem iz: licenciranja, parkiranja in dejavnosti najema (na primer leta 2018 - 69,8 milijarde USD). Stroški, povezani z delovanjem pristanišča, letno poberejo 60 % prihodkov, od tega tretjino predstavljajo plače zaposlenih. Vsako leto stroški širitve in posodobitve letališke infrastrukture znašajo 30-40 milijard ameriških dolarjev.
Organizacija, ki združuje letališča v svetu, je ACI Airports Council International, ustanovljena leta 1991. Zastopa jih pri pogajanjih in pogajanjih z mednarodnimi organizacijami (npr. ICAO in IATA), službami zračnega prometa in prevozniki ter razvija standarde za pristaniške storitve. Januarja 2020 se je ACI pridružilo 668 operaterjev, ki upravljajo 1979 letališč v 176 državah. Tam poteka 95% svetovnega prometa, kar omogoča, da statistiko te organizacije štejemo za reprezentativno za vse letalske komunikacije. Aktualno statistiko v zvezi s pristaniško dejavnostjo ACI objavlja v mesečnih poročilih, okvirno letno ob koncu prvega četrtletja naslednjega leta, končne rezultate pa objavi šele nekaj mesecev kasneje. ACI World ima sedež v Montrealu in ga podpirajo specializirani odbori in delovne skupine ter ima pet regionalnih pisarn: ACI North America (Washington); ACI Europe (Bruselj); ACI-Azija/Pacifik (Hong Kong); ACI-Afrika (Casablanca) in ACI-Južna Amerika/Karibi (Panama City).
Statistika prometa 2019
Svetovna letališča so lani prepeljala 9,1 milijarde potnikov in 121,6 milijona ton tovora. V primerjavi s preteklim letom se je potniški promet povečal za 3,4 %. V nekaterih mesecih je rast potniškega prometa ostala od 1,8 % do 3,8 %, razen v januarju, kjer je znašala 4,8 %. Visoka dinamika potniškega prometa je bila zabeležena v pristaniščih Južne Amerike (3,7 %), rast je bila posledica domačega prometa (4,7 %). Na največjih trgih v Aziji in Pacifiku, Evropi in Severni Ameriki je bila rast v povprečju med 3 % in 3,4 %.
Tovorni promet se je zelo dinamično spreminjal in odražal stanje svetovnega gospodarstva. Svetovni letališki promet se je zmanjšal za -2,5 %, s slabimi rezultati v azijsko-pacifiški regiji (-4,3 %), Južni Ameriki (-3,5 %) in na Bližnjem vzhodu. Največji upad tovornega prometa je bil februarja (-5,4 %) in junija (-5,1 %), najmanjši pa januarja in decembra (-0,1 %). Na velikem severnoameriškem trgu je bil padec precej pod svetovnim povprečjem -0,5 %. Najslabši rezultati v tovornem prometu v lanskem letu so posledica upočasnitve svetovnega gospodarstva, ki je povzročilo zmanjšanje tovornega prometa, ter začetka epidemije COVID-19 ob koncu leta (neugoden trend so sprožila azijska letališča).
Treba je opozoriti, da so afriška pristanišča pokazala največjo dinamiko rasti potniškega prometa in najmanjšo dinamiko zmanjšanja tovornega prometa, ki je znašala 6,7% oziroma -0,2%. Vendar zaradi njihove nizke baze (2-odstotni delež) to v svetovnem merilu ni statistično pomemben rezultat.
Glavna letališča
Na lestvici največjih letališč na svetu ni bilo večjih sprememb. Vodilna ostaja ameriška Atlanta (110,5 milijona prehodov), na drugem mestu pa je Beijing Capital (100 milijonov prehodov). Sledijo: Los Angeles (88 milijonov), Dubaj (86 milijonov), Tokyo Haneda, Chicago O'Hare, London Heathrow in Shanghai. Hongkong ostaja največje tovorno pristanišče, kjer pretovorijo 4,8 milijona ton tovora, sledijo mu Memphis (4,3 milijona ton), Šanghaj (3,6 milijona ton), Louisville, Seul, Anchorage in Dubaj. Po številu vzletov in pristankov pa so najbolj obremenjeni: Chicago O'Hare (920), Atlanta (904), Dallas (720), Los Angeles, Denver, Beijing Capital in Charlotte.
Od tridesetih največjih potniških letališč (23 % svetovnega prometa) jih je trinajst v Aziji, devet v Severni Ameriki, sedem v Evropi in eno na Bližnjem vzhodu. Od tega jih je triindvajset beležilo rast prometa, največja dinamika pa je bila dosežena: ameriški Dallas-Fort Worth (8,6 %) in Denver ter kitajski Shenzhen. Med dvajsetimi največjimi tovori po tonaži (40 % prometa) jih je devet v Aziji, pet v Severni Ameriki, štirje v Evropi in dva na Bližnjem vzhodu. Od tega jih je kar sedemnajst zabeležilo zmanjšanje prometa, med katerimi so najbolj tajski Bangkok (-11,2 %), Amsterdam in Tokio Narita. Po drugi strani pa jih je od petindvajsetih večjih vzletov in pristankov trinajst v Severni Ameriki, šest v Aziji, pet v Evropi in eden v Južni Ameriki. Od tega jih je 19 zabeležilo povečanje števila transakcij, najbolj dinamična pa so bila ameriška pristanišča: Phoenix (10 %), Dallas-Fort Worth in Denver.
Gibalo rasti potniškega prometa je bil mednarodni promet, katerega dinamika (4,1 %) je bila za 2,8 % višja od dinamike domačih letov (86,3 %). Največje pristanišče po številu mednarodnih potnikov je Dubaj, ki je oskrbel 76 milijonov potnikov. V to razvrstitev so uvrščena naslednja pristanišča: London Heathrow (72M), Amsterdam (71M), Hong Kong (12,4M), Seul, Pariz, Singapur in Frankfurt. Med njimi so največjo dinamiko zabeležili katarska Doha (19 %), Madrid in Barcelona. Predvsem na tej lestvici je prvo ameriško pristanišče le 34,3 (New York-JFK - XNUMX milijonov prehodov.).
Večina velikih metropolitanskih območij na območju njihove aglomeracije ima več komunikacijskih letališč. Največji potniški promet je bil v: Londonu (letališča: Heathrow, Gatwick, Stansted, Luton, City in Southend) - 181 milijonov pasov; New York (JFK, Newark in La Guardia) - 140 milijonov; Tokio (Haneda in Narita) - 130 milijonov; Atlanta (Hurstsfield) - 110 milijonov; Pariz (Charles de Gaulle in Orly) - 108 milijonov; Chicago (O'Hare in Midway) - 105 milijonov in Moskva (Sheremetyevo, Domodedovo in Vnukovo) - 102 milijona.
